Evropski parlament in Svet EU sta dosegla začasna politična dogovora o zakonodajnih predlogih Evropske komisije na dveh pomembnih področjih mobilnosti. Prvi se nanaša na uredbo EU za zaščito konkurence v letalstvu, drugi pa na sistem, ki bo omogočil interoperabilnost različnih elektronskih sistemov cestninjenja po Evropi, so sporočili iz Bruslja.
Evropski parlament in Svet EU sta dosegla dogovor o predpisih, ki bo bodo zagotovili, da bo Evropa ohranila vodilno vlogo v mednarodnem letalstvu in ostala dobro povezana s hitro rastočimi trgi, so sporočili iz Bruslja.
"S to konkretno potezo Evropa dokazuje, da je pripravljena ukrepati vedno, ko bi lahko drugi neevropski prevozniki uporabljali prakse, ki lahko negativno vplivajo na interese Evrope in povezanost," so še dodali.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je navedla, da bodo predpisi zagotovili, da bo lahko letalstvo še naprej močan faktor pri mobilnosti, obenem pa bodo zagotovila rast in ustvarjala delovna mesta v EU.
Nič več različnih načinov cestninjenja
Drugi dogovor pa se nanaša na evropsko elektronsko cestninjenje oz. na sistem, ki bo omogočil interoperabilnost vseh različnih elektronskih sistemov cestninjenja po Evropi. Ko bo evropsko elektronsko cestninjenje vzpostavljeno, se uporabnikom med potovanjem po Evropi ne bo več treba prilagajati različnim sistemom cestninjenja, so izpostavili pri Evropski komisiji.
Sistem bo poenostavil upravljanje in cestninjenje ter zmanjšal stroške in možnosti goljufij. Kot so dodali v Bruslju, se bodo lahko ljudje prepeljali iz Tallinna v Lizbono, pri čemer se jim ne bo treba ukvarjati z različnimi sistemi cestninjenja. Poleg tega bo deloval po načelih "uporabnik plača" in "onesnaževalec plača".
Sprememb glede cestninjenja se je Bulčeva dotaknila ob prvem srečanju z infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek pred mesecem dni in kmalu ta tem, ko je evropski parlament podprl predlog direktive o spremembah cestninjenja, po katerem bi morale države članice cestnino za težja tovorna vozila in avtobuse od leta 2023 zaračunavati glede na dejansko prevoženo razdaljo. Od leta 2027 bi to veljalo tudi za lažja tovorna vozila in minibuse.
Bulčeva je tedaj še dodala, da bi se tudi v primeru, da se EU odloči za nov način cestninjenja, to na končnega uporabnika vplivalo šele okoli 2027, "razen če se v zaključni fazi ne bi izpogajale nove letnice".
Še sreča da sem si kupil kolo.Tole evropsko lizanje riti mi gre že pošteno na kurac. A si lahko vsaj rit obrišemo brez vednosti Alko Junkerja in črne vdove Merklove.
Jasno je, da nam, ki se veliko vozimo po avtocestah, ni v prehudem interesu, da se vinjetni sistem nekoč (pred našo upokojitvijo) ukine. Ampak .... Infrastruktura mora biti narejena za konice. In tu vsako vozilo nekaj prinese. Prav bi bilo,… ...prikaži več da cestninjenje to upošteva že danes. Nagrajevati tiste, ki pripomorejo, da se vozila razporedijo v času, ko je prometa manj. Denimo vožnja skozi karavanški predor cenejša ponoči, ko je manj prometa, dražja ob poletnih sobotah. Zaradi špic je druga cev nujna.
No, 10 dnevna v Avstriji pa le 9 evrov. Pa še digitalna bo obstajala, kar je super praktično.