Sodišče je zavrglo zahtevek ministrstva za kulturo v primeru ''krvavih miz'' oziroma akcije ''Akril ni voda,'' v okviru katere so oktobra 2020 protestniki opozorili na razmere v kulturnem sektorju, nekateri zaposleni na ministrstvu pa so ga razumeli kot grožnjo s smrtjo. Kot je razvidno iz obrazložitve odločbe, ki jo je danes javno delilo Ministrstvo za kulturo, je sodišče zahtevek zavrglo, saj dotično dejanje nima znakov kaznivega dejanja, za katerega bi se storilci preganjali po uradni dolžnosti.
Spomnimo, šest miz in pisalnih stolov je skupina umetnikov 23. oktobra 2020 postavila pred zgradbo ministrstva za kulturo, jih poimensko označila z imeni nekaterih zaposlenih, opremila s slogani ter prelila z rdečo barvo. Oškodovanci ob podaji predloga za pregon so za slednje dejanje trdili, da ga razumejo kot grožnjo s smrtjo, obenem pa da se počutijo ogrožene. Kot izhaja iz obrazložitve sodišča, oškodovane stranke razumejo, da so za akcijo odgovorni svobodni umetniki iz bližnje AKC Metelkova.
Osumljeni stranki sta v svoji obrazložitvi trdila, da je umetniški projekt ''Akril ni voda'' del serije akcij, kot so bili že poprej sprehod s knjigo, ležanje pred ministrstvom in ostale akcije, in da projekt sodi v kategorijo družbeno kritične sodobne umetnosti. Dodajata, da so oškodovanci arbitrarno izkrivili pomen tega dogodka ter zanikali, da bi šlo za grožnjo, kot trdi ministrstvo.
Sodišče je ob podanih okoliščinah presodilo, da ''Za storitev kaznivega dejanja grožnje po prvem in drugem odstavku 135. člena KZ-1 mora biti grožnja resna, kar pomeni, da mora objektivno dajati vtis resnosti oz. mora biti objektivno zmožna doseči ogroženost drugega, to pa je odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera. Pri tem se upošteva vsebino izražene grožnje in okoliščine, ki se tičejo odnosa med storilci in oškodovanci. Prav tako mora biti ob izražanju groženj podan namen ustrahovanja in vznemirjenja.''
Grožnja ni resna in objektivna
Sodišče je sprejelo odločitev, da ''v konkretnem primeru ni šlo za objektivno grožnjo z napadom na življenje ali telo oškodovancev.'' Obrazložilo je še, da verjame, ''da sta osumljenca skupaj z ostalimi protestniki s tem sicer povzročila vznemirjenje oškodovancev, vendar pa takšno ravnanje še ni inkriminirano in kaznivo. Takšno ravnanje ni takšne narave, da bi ga lahko označili kot resno grožnjo in iz katerega bi izhajal namen osumljenih, da so oškodovancem resno grozili z napadom na njihovo življenje ali telo, temveč je šlo, kot sta se osumljenca sama izrazila, za umetniški projekt kot očitne provokacije zaradi nezadovoljstva.''
Sledil je odziv ministrstva za kulturo ob deljeni odločbi. Ministrstvo je tako na svojem Twitter profilu zapisalo, da ''Odločitev sprejemamo, pri tem pa opozarjamo na stopnjevanje groženj, ki ščuvajo k nasilju tako pred ministrstvom kot pred domovi uslužbencev ministrstva.''
Neodvisni sodniki in tožilci so upanje za Slovenijo čeprav so v majhnem številu medtem ko je velika večina prodala svoja moralna načela za politični položaj .