Poslanci SDS naj namreč ne bi bili povsem zadovoljni z odzivnostjo Svita in so pripravili nekaj svojih predlogov za izboljšavo. V omenjenih programih pa so s svojo učinkovitostjo zadovoljni, ki je po njihovem mnenju primerljiva z evropsko ravnijo, kar dokazujejo tudi s številkami.
Omenjeni presejalni programi so sicer namenjeni odkrivanju raka na debelem črevesju (Svit), odkrivanju raka dojk (Dora) in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora).
Svit, Zora in Dora
V Svitu so leta 2008 tako odkrili 15 primerov raka na debelem črevesu in danki, lani 118, za letos pa še ni analiz. Kar 70 odstotkov omenjenih vrst raka so s presejalnimi programi odkrili v zgodnji fazi, medtem ko je v minulih letih ta odstotek znašal okoli 14. Med vsemi tremi programi pa ima Svit najslabšo odzivnost, saj se je letos do konca maja na poslana vabila odzvalo le okoli 56 odstotkov ljudi, kar je vseeno za 20 odstotkov več kot lani. V Svitu ocenjujejo, da program na leto reši življenje najmanj 200 prebivalcem Slovenije.
Boljši rezultati so pri programu Zora, ki se je začel leta 2003, pojavnost raka materničnega vratu pa se je do leta 2008 zmanjšala za 38 odstotkov na 130 novih primerov. V Zori ocenjujejo, da se je zaradi njihovega programa zmanjšala tudi pojavnost predrakavih obolenj CIN 3. V obdobju od 2007 do 2009 pa jim je uspelo doseči 72,2-odstotno stopnjo odzivnosti.
V Dori, obstaja od aprila 2008, do aprila letos pa so dosegli 89,4-odstotno odzivnost. Koliko se je zaradi programa zmanjšala umrljivost zaradi raka na dojkah, pa še ni mogoče reči, ker je minilo premalo časa. Zato uspešnost programa merijo z nadomestnimi kazalniki, kot so velikost raka in povabila na dodatno obravnavo, ki je 6,5-odstotna, v evropskih smernicah pa je predvidena stopnja sedem odstotkov. S presejalnimi programi pa odkrijejo 4,5-krat več pojavov rakavih obolenj, kot bi jih sicer, je pojasnila Mateja Kranjec z Onkološkega inštituta.
