Posledice uvedbe določenega ukrepa lahko po besedah dr. Mateje Logar, vodje svetovalne skupine za covid-19, začnemo ocenjevati deset dni po njegovi uvedbi. "Trenutno smo na stagnaciji. Na srečo ni več izrazitega porasta števila novih okužb, je pa njihovo število še vedno zelo visoko. Čas, ki je potreben za umirjanje epidemije, je tako nekoliko daljši, kot kadar je okužb manj. Po trenutnih projekcijah bo vrh v bolnišnicah v naslednjem tednu, v enotah intenzivne nega še kasneje," je povedala. "Večje umirjanje lahko pričakujemo šele po 10. decembru. Do normalizacije v zdravstvu pa bo prišlo konec decembra ali v začetku januarja."
V strokovni skupini upajo, da so ukrepi zadostni. Že od konca septembra se pogovarjajo o zaprtju družbe in kaj bi to prineslo. "Ozko, zdravstveno gledano, bi najhitreje vplivalo na zmanjševanje števila okužb. A smo se v teh skoraj dveh letih naučili, da pravzaprav epidemija ni samo zdravstveni problem. Zdravstvo je zaradi omejenih kapacitet kritično, ni pa samo zdravstvo prizadeto v epidemiji," je dejala. "Zelo učinkovita so zaprtja v maksimalni obliko, kot so ga imeli Italijani z omejitvijo gibanja na 200 metrov od bivališča, enkrat tedenskimi izhodi v trgovino. Takšni ukrepi pri nas ne bi bili sprejeti. Včasih narediš s tem več škode kot koristi."
Logarjeva je poudarila, da je pomembno, da ljudje razumejo, zakaj so določeni ukrepi potrebni. Če smo bolni, ne hodimo od doma, če smo v izolaciji ostanemo doma – to so vse učinkoviti ukrepi, ki vplivajo na potek epidemije.
Sproščanje še ni na vidiku
Do sproščanja ukrepov v tem trenutku ni pričakovati, da bi prišlo, saj so razmere preveč resne. Strokovna skupina je tako predlagala, da ostane v šolstvu, kot je predlagano. "Ko se bo začelo stanje izboljševati, bomo razmišljali tudi o drugačnih ukrepih. Pomembno je, da na vseh nivojih naredimo maksimalno, kar se da. Trenutno je največji porast okužb med 5 in 14 letom, zato so tudi tukaj ti ukrepi potrebni," je pojasnila in dodala: "Včerajšnje testiranje je pokazalo, da otroci to bolje prenašajo kot njihovi starši. Prisluhniti je treba otrokom. Tudi psihologi so povedali, da testiranje ni bavbav. Večji stres je, če doma nimajo podpore in ne razumejo, zakaj je to potrebno."
Pogovarjali so se tudi o omejitvi predavanj na fakultetah, a je bilo iz podatkov ministrstva za izobraževanje razvidno, da fakultete v trenutni situaciji dobro sledijo, zato ostaja, kot je bilo doslej. V primeru, da bi se začelo večati število okužb, razmišljajo o tem, da bi uvedli omejitev, ki pa bi veljala samo za predavanja.
"Še naprej veliko govorimo o tem, da bi dilo treba delati od doma," je poudarila in kot primer navedla Portugalsko, kjer jim je z uvedbo dela od doma uspelo izboljšati epidemiološko sliko. Opozorili so tudi na izvajanje pogoja PCT v javnem potniškem prometu in (ne)upoštevanje omejitve števila potnikov. Še naprej ostaja pogoj PCT, ki ga je treba upoštevati in izvajati nadzor nad tem. Nadaljevati je treba s promocijo cepljenja.
Glede na trenutne podatke do največ okužb pride doma, sledijo okužbe na delovnem mestu in nato v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V samih storitvenih dejavnostih tega ne opažajo, zato tudi niso predlagali zapiranja oziroma omejevanja teh področij. "Nadzor nad pogojem PCT se je izboljšal. Na ta način lahko ohranjamo te dejavnosti še naprej odprte. Pomemben dejavnik ostajajo zasebna druženja, aspekt, na katerega težko vplivamo. Gre v resnici za zavest vsakega posameznika, kako se bo odločal, deloval, vplival na potek epidemije, kako bo delovalo šolstvo, zdravstvo," je dejala Mateja Logar.
Če ti janšistično - fašistični "strokovnjaki" ne bi tako grdo lagali, bi bila epidemija že zdavnaj odpravljena. Sicer pa janšistom gre epidemija močno na roko, ker lahko brez skrbi kradejo. Ampak tudi za take raste palica.
Še dobro da imamo ustavno sodišče, če ne bi nas taki imbecili, kot je Logarica, že zdavnaj zaprli v koncentracijska taborišča.
Tale logarjeva ne seže Beovičevi do gležnjev