"Od potresa je to prva voda, ki jo vidim," hiti pripovedovati Dedette Saint-Ville, ko triumfalno kaže svojo vedro, polno tekočine. "Kje pa naj sedaj najdem hrano? Tudi za jesti nimam nič," s pogledom išče, če morebiti tuji humanitarci delijo tudi kaj za pod zob.
Preživeli so sicer veseli, da so ostali živi po najhujši katastrofi v zgodovini države, a z uničeno infrastrukturo v že tako najrevnejši državi zahodne poloble je preživetje v takšnih razmerah zelo oteženo. Ceste so blokirane z ruševinami in avtomobili, logistični problemi z deljenjem hrane in pijače še niso preseženi, poročajo Reutersovi poročevalci. Ljudje se znajdejo po svoje, na svojo stisko svet opozarjajo z večjezičnimi tablami, na katerih piše "pomagajte!"
Kot bombone med otroke
Pomoč k ljudem priteka po kapljicah in zelo neorganizirano. Humanitarni delavci se ne trudijo s postavljanjem ljudi v vrsto, temveč kar s kamionov mečejo v zrak škatle s hrano med stotero rok, ki se trudijo ujeti zagotovilo za nekaj manj lačnih naslednjih dni.
Vodo v soseske vozijo z gasilskimi tovornjaki. Vest o nenadni pošiljki se zelo hitro razširi med ljudi, v minuti je okoli pipe 50 ljudi, ki se trudijo v vedra, vrečke ali kamorkoli drugam natočiti nekaj litrov dragocene tekočine. Pri tem jo seveda najbolje odnesejo najmočnejši, medtem ko za šibke in starce ostanejo le kapljice.
Instant hrana, kaj je to?
Precejšnje težave pa imajo domačini z že pripravljenimi obroki vojaške hrane. Nekateri vrečke s pripravljeno hrano raztrgajo in začnejo jesti kar suho vsebino, saj ne vedo, da bi jo morali zmešati z vodo.
Američani, ki so se zelo dejavno vključili v pomoč karibski državi, hrano delijo kar s pomočjo helikopterjev, ki pristajajo, kjer je le prostor med kupi gmot nakopičenega betona in železja, ki sta še v torek zjutraj sestavljala hiše, hotele in druga poslopja.
Vlada blagovna menjava
Med kupi ruševin, kjer so nekoč stale trgovine, domačini iščejo kakršnekoli izdelke, ki bi jih lahko kasneje zamenjali za hrano in vodo. Nimam druge možnosti, pravi eden izmed njih, ki si je nagrabil škatle z milom še preden so na prizorišče prišle redke policijske enote in proti tatovom uporabile solzivec. Čez ulico še vedno visi napis: "Župan Port-au-Princea vam želi vesel božič in srečno novo leto 2010."
