Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je glede bistva splošnega dogovora povedal, da bodo razviti državam v razvoju namenili 100 milijard dolarjev pomoči vsako leto do leta 2010. Prav tako naj bi do leta 2050 svet prepolovil emisije toplogrednih plinov.
Sarkozy je povedal, da se z dogovorom načeloma strinja vseh 120 držav udeleženk podnebnega vrha na Danskem. Besedilo ni idealno, je dejal Sarkozy in pojasnil, da se je v skladu z dogovorom Kitajska obvezala, da bo v roku enega meseca pripravila pisni načrt za znižanje lastnih emisij toplogrednih plinov.
Tudi Kitajska je izrazila zadovoljstvo nad doseženim. Prvi odzivi na dogovor so mešani, vsi priznavajo, da je bilo doseženega precej manj, kot so upali, a še vedno bolje, kot da dogovora sploh ne bi bilo.
Kljub pozni uri se nadaljujejo usklajevanja o dokončnem besedilu dogovora med državami.
Obama se je dogovoril z razvijajočimi
Splošni dogovor je bil dosežen potem, ko je ameriški predsednik Barack Obama dosegel dogovor med ZDA na eni ter Kitajsko, Indijo in Južnoafriško republiko na drugi strani. Podrobnosti niso znane, naj pa bi se vse omenjene države zavezale, da ne bodo dovolile segretja ozračja za več kot dve stopinji Celzija. Ob povišanju temperature za več kot dve stopinji bi namreč lahko morska gladina narasla za več metrov, opozarjajo znanstveni.
Obama je po sklenitvi dogovora dejal, da je potrebno še veliko dela za premostitev razlik med razvitimi in razvijajočimi in za sklenitev zavezujočega sporazuma, vseeno pa je bil zadovoljen nad dogovorom.
Voditelji 120 držav so sicer že skorajda obupali, da bodo po dveh tednih pogovorov dosegli kompromisni dogovor za rešitev planeta pred segrevanjem. Nekateri glavni akterji, kot sta ruski predsednik Dimitrij Medvedjev ali brazilski Luiz Inacio Lula da Silva, so podnebni vrh že zapustili še pred sklenitvijo dogovora.
Kaotični vrh
Številni voditelji so izražali ostre kritike nad izvedbo vrha, ruska stran ga je celo označila za enega najmanj uspešnih doslej, to pa pripisuje dejstvu, da je večina pogajanj potekala med vsega 20 glavnimi državami za zaprtimi vrati.
Večina voditeljev, v Koebenhavnu se je mudil tudi slovenski premier Borut Pahor, je tako bolj kot podnebju namenila dvostranskim srečanjem.
Barack Obama
Ameriški predsednik Barack Obama je ob prihodu v dansko prestolnico v govoru svetovne voditelje pozval, naj sprejmejo podnebni dogovor, četudi je nepopoln. "Zmanjkuje nam časa, na tej točki je vprašanje, ali bomo šli skupaj naprej ali pa se bomo razdrobili," je opozoril in zatrdil, da so ZDA pripravljene na dogovor danes, a le, če bodo premiki na vseh straneh.
Kljub obljubam o ukrepanju pa ni Obama napovedal nobenega dodatnega zmanjšanja izpustov, temveč le izrazil prepričanje, da bodo ZDA uresničile cilj zmanjšanja izpustov za 17 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 2005 in za več kot 80 odstotkov do leta 2050.
Chavez: "Jenkijevski imperij bo vodil svet"
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je ameriškega predsednika obtožil, da hodi po stopinjah svojega predhodnika Georgea Busha, vse odkar je stopil v Belo hišo, in da ni izkoristil priložnosti za spremembe.
Do prvega moža ZDA je kritičen tudi Greenpeace: Svet je čakal na besede v duhu: "Da, zmoremo!", a vse, kar je dobil, je ultimat: "Ali bo obveljala moja beseda ali pa nobena!"
Kritičen je bil tudi predsednik Venezuele Hugo Chavez. Ostro je kritiziral mini vrh, na katerega ni bil povabljen. Poudaril je, da so nekatere delegacije tam več dni, nekateri pa pridejo, povedo svoje in gredo. Tako kot je "skozi tista mala vrata odšel Obama", da v protidemokratičnem duhu pripravi dokument, je poudaril Chavez in tak netransparentno pripravljen dokument zavrnil. "Tako bo jenkijevski imperij vodil svet," je ponazoril.
V javnost je pricurljalo zaupno poročilo ZN, ki svetu napoveduje črn scenarij. (Foto: Reuters)
Zastrašujoče zaupno poročilo
Zaupno poročilo ZN, ki je sinoči pricurljalo v javnost, kaže, da dosedanje zaveze za zmanjšanje izpustov do leta 2020 še zdaleč niso dovolj, da bi svetu uspelo dvig globalne temperature obdržati na dveh stopinjah Celzija glede na predindustrijsko raven, temveč naj bi se ta do leta 2100 zvišala na tri stopinje, kar naj bi privedlo do katastrofalnih podnebnih sprememb.
Po drugi strani pa je britanski ekonomist Lord Nicholas Stern, ki je prvi javno opozoril na stroške podnebnih sprememb, zavrnil takšno črno-belo slikanje razmer in menil, da je dober dogovor na dosegu.
Sicer pa so sinoči aktivisti mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace po incidentu pred vrati vrha EU pred slabim tednom v Bruslju spet poskrbeli za varnostni škandal, saj jim je uspelo vdreti na prizorišče slavnostne večerje, ki jo je gostila danska kraljica.
Razočaranje nad pogajanji so izrazili s sloganom "Politiki govorijo, voditelji ukrepajo".
Večerje se je udeležilo več kot sto visokih gostov, med njimi premier Pahor, nemška kanclerka Angela Merkel, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, britanski premier Gordon Brown in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Častni sedež poleg kraljice pa naj bi pripadel generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Munu.
