Slovenija na repu prometne varnosti in prometa - kdo bo odgovarjal?

Obdobje med letoma 2001 in 2007 je bilo katastrofalno za Slovenijo, kar zadeva promet in prometno varnost. Slovenija je bila za Romunijo najslabša na področju prometne varnosti, se je na tiskovni konferenci črne preteklosti spomnil Robert Štaba, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije in podpredsednik evropskega združenja žrtev prometnih nesreč. Poudaril je, zakaj so na AMZS, skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami, sklicali tiskovno konferenco.

Slovenija se je v poročilu o prometu in prometni varnosti namreč še enkrat več znašla povsem na repu lestvice – na 24. mestu med 28 državami članicami. Še več o stanju v Sloveniji pove podatek, da je naša država po tej analizi v zgolj dveh letih nazadovala za 10 mest. Po mnenju Štabe je zaskrbljujoče to, da je šla novica mimo pristojnih inštitucij in vodstvenih mož na tem položaju, tako ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki ga vodi Peter Gašperšič, kot javne agencije za varnost v prometu (JAVP), ki jo vodi Igor Velov in ki je bila, kot so poudarili na tiskovni konferenci, ustanovljena prav z namenom izboljšanja prometne varnosti in anomalij, ki so se dogajale v naši državi in jih pristojni niso znali sankcionirati.

Ponarejene vozniške, tehnični pregledi, sporna zdravstvena dovoljenja

Štaba je posebej poudaril, da so bile pred dvema letoma podane kazenske ovadbe v povezavi z vozniškimi dovoljenji in potrdili o varni vožnji: "4023 dokazanih primerov, toliko se jih vozi s ponarejenimi vozniškimi, nikomur ni bilo odvzeto dovoljenje," je dejal Štaba in naštel še 2853 spornih zdravniških spričeval: "Tudi ti se vozijo po slovenskih cestah," pa 1351 ugotovljenih kršitev na tehničnih pregledih ...

Vse to je po mnenju udeležencev tiskovne konference pripomoglo h katastrofalni uvrstitvi Slovenije v zadnji raziskavi Evropske komisije. "Odgovornost nekdo mora prevzeti. Ali minister za infrastrukturo, ali organ, ki je v državi tudi ustanovljen za ta program. To je JAVP," je prepričan Štaba.

Lucija Sajevec, direktorica AMZS d.d., je izpostavila prav anomalije, ki se dogajajo tako v Šolah vožnje, kjer vlada nelojalna konkurenca - tisti, ki prvič sedejo za volan, pa dobijo vse drugo kot kakovost, do ohlapnih pogojev v zakonodaji kar zadeva zakonsko predpisane programe v centrih varne vožnje. "Podobno je na tehničnih pregledih," pravi.

70 odstotkov slovenskih cest katastrofalnih

Doc. dr. Peter Lipar, gradbeni inženir, sicer predstavnik Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je izpostavil tudi vlogo cestne infrastrukture. Čeprav je po strokovnih analizah za nesrečo v več kot 90 odstotkih kriv človek, pa poudarja, da so slovenske ceste skonstruirane tako, da ne odpuščajo napak. Samo s tehničnimi rešitvami na cestni infrastrukturi bi lahko na leto za tretjino zmanjšali število smrtnih žrtev. V najbolj razvitih državah je na milijon prebivalcev 20 smrtnih žrtev, v Sloveniji je bila ta številka lani skoraj trikrat večja.

Lipar poudarja, da so naši razpisi zastareli, 70 odstotkov vseh slovenskih cest je v katastrofalnem stanju. Veseli ga, da bo direkcija za ceste v prihodnjem letu za cestno infrastrukturo namenila 200 milijonov evrov, a to je dovolj, da zajezimo slabo stanje, da bi infrastrukturo izboljšali, bi na leto potrebovali med 400 in 450 milijoni evrov.

100 ni 100, ampak 600 ali še več

Spregovorila sta tudi Roman in Lili Mavec – starša, ki sta pred več kot desetletjem v prometni nesreči izgubila hčerko. "S pristojnimi ministri smo takrat določili cilj, bili smo na dobri poti. Vsi skupaj smo podpisali zavezo. Zame osebno številka 100 ne pomeni samo 100 mrtvih, zame ta številka pomeni krat šest ali celo več. Vsako leto, saj niso samo mrtve žrtve, poškodovani, tukaj smo starši, sorodniki, prijatelji, ki tisti trenutek izgubijo vse," je poudarila Lili Mavec, ki se je s partnerjem prva izpostavila v medijih, pa čeprav jima je bilo ob izgubi otroka težko govoriti o tem.

Roman Mavec je dejal, da je zdaj stanje podobno, kot je bilo pred desetletjem: "Leta 2007 sva prvič stopila pred novinarje. Takrat si imel dober občutek. Vsi mediji so govorili o tem, da alkohol, droge in volan ne gredo skupaj. Takrat je bil prvi Martinov vikend brez mrtvih in poškodovani v prometu. Začeli smo rasti, približali smo se zlati sredini evropskih držav v varnosti v prometu. Zdaj imam občutek, da smo spet v letu 2007."

Prst usmerjen v JAVP

Zakonca, ki sta ambasadorja nevladne organizacije Zavoda varna pot pravita, da so tudi oni pomagali vzpostaviti javno agencijo za varnost v prometu, ki pa po njihovem mnenju ne dosega svojega namena. Prav v agencijo je prst usmerila tudi dr. Alenka Sever, klinična psihologinja: "Kot državljanka sem šokirana, da ob takem poslabšanju varnosti ministrstvo in sama agencija molčita. Kaj ta molk pomeni? Bodo kaj analizirali, naročili študijo? To je jasen znak, da nihče noče ali ne želi prevzeti odgovornosti nad tem, kaj se dogaja. To se ni zgodilo danes, ampak se dogaja že kar nekaj let."

Prepričana je, da je pri ljudeh žal tako, da se želijo na visokem položaju obdržati za vsako ceno in ne znajo sprejemati odgovornosti: "Ustanovitelji agencije bi se morale vprašati kaj se dogaja. Sklicevanje na varnost je neumnost. Slabše ceste so bile že prej, so zdaj in bodo tudi jutri. Stavka policistov ne more biti vzrok, mi se odločamo, da vozimo varno in primerno glede na vozne razmere. Ne spomnim se, da bi se dogajali preventivni programi, pa ne s prikazovanjem šokantnih posnetkov, ampak programi, ki na prijazen način človeka učijo o varni vožnji."

Severjeva pravi, da 90 odstotkov ljudi ni zbranih za volanom. To je povezano z življenjskimi stiskami, v kateri se velik del populacije v tem hipu nahaja: "Če voznik med vožnjo rešuje problem, kako bo plačal položnice, ni zbran. Agencija na to nima vpliva, ima pa vpliv, da se ljudje zavedo odgovornosti za svojo vožnjo. Tega se morajo pri AVP zavedati, a v tem času niso nič naredili."