Čeprav je bil osnovni namen direktive EU leta 2006 dober, pa se danes kažejo izredno negativne posledice v žepih potrošnikov.
Omenjenega leta je EU v avtomobilskih klimatskih napravah predpisala uporabo hladilnega sredstva z bistveno nižjim potencialom globalnega segrevanja. "Zaradi dogovora o uporabi novega hladilnega sredstva je nastal monopol, zaradi katerega so šle cene v nebo. Izkazalo se je, da je eden od dobaviteljev, ameriški Honeywell, v času pogajanj in izbiranja novega hladilnega sredstva vzpostavil vrsto patentov, povezanih z njegovo proizvodnjo, zato ima zdaj tako rekoč popoln nadzor nad trgom hladilnega sredstva r1234yf tudi v Evropski uniji," komentirajo današnje razmere pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Pri potrošniški organizaciji so naredili primerjavo povprečne cene polnjenja klimatske naprave v avtu s starim in novim plinom. Podatke o cenah so prispevali zastopniki znamk. Izkazalo se je, da so razlike v ceni v Sloveniji lahko še precej višje, kot so to sorodne organizacije ugotavljale v nekaterih drugih državah.
"V preglednici objavljamo okvirne cene za novo in staro hladilno sredstvo, na podlagi teh podatkov smo izračunali tudi razliko v ceni. Ta lahko celo preseže 300 odstotkov, kar je precej več, kot so ugotovili kolegi v nekaterih drugih evropskih državah (do 200 odstotkov)," izpostavlja problematiko Boštjan Okorn iz ZPS.
Najnižja razlika v ceni med polnjenjem klimatskega sistema s starim ali novim plinom je bila sto odstotkov, najvišja pa pri dveh znamkah, kar 364 odstotkov.
Glede na to, da imajo klimatsko napravo vgrajeno tako rekoč vsi avtomobili in da je dopolnjevanje hladilnega sredstva nujno za učinkovito delovanje, je dobronamerna direktiva Evropske komisije povzročila bistveno višje stroške servisiranja avtomobilov, razlika lahko v nekaj letih na ravni EU preseže milijardo evrov – zgolj zaradi pomanjkanja konkurence. Pri vsem tem serviserji namreč ne morejo storiti prav nič, saj jim ceno plina določa dobavitelj – zgolj in samo ameriški Honeywell, so zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Hladilno sredstvo je za delovanje klimatske naprave bistveno, saj poskrbi za učinkovito vpijanje toplote in poznejše ohlajevanje zraka. Med delovanjem del plina izpuhti v zrak, zato ga je treba redno dodajati, saj se drugače učinkovitost klimatske naprave zmanjša in ne zmore več ohladiti kabine avtomobila. Polnjenje klimatske naprave običajno opravijo med rednim servisnim pregledom, pri rednem dodajanju so količine sorazmerno majhne.
Zakaj so bile sploh potrebne spremembe?
Izparevanje hladilnega sredstva pomeni grožnjo za okolje, saj gre za agresiven plin, ki vpliva na globalno segrevanje. Evropska komisija je z direktivo določila, da hladilno sredstvo ne sme presegati določene meje potenciala globalnega segrevanja. To mejo so določili pri 150 enotah, pred tem uporabljano hladilno sredstvo r134a je imelo potencial globalnega segrevanja kar 1300 enot.
Direktivo so uvajali v fazah, zadnja je bila zaključena 1. januarja 2017, od tega datuma v EU ne sme biti naprodaj nobeno novo vozilo, ki ne ustreza določbam direktive. Avtomobili starejšega datuma uporabljajo še r134a plin, medtem ko so skoraj vsi novejši prešli na r1234yf, ki pa je hkrati nevarnejši v primeru vžiga. Prav zato so pri koncernu Daimler (Mercedes-Benz) razvili klimatski sistem, ki kot hladilno sredstvo uporablja CO2, a so ti sistemi zaradi drugačnega sistema delovanja pri visokih pritiskih lahko dovzetni za druge vrste težav.
A tudi stari plin z oznako r134a se v zadnjih letih zaradi uvajanja omejitvenih kvot vse bolj draži in je danes polnjenje avtomobilske klime z njim na servisu že precej dražje kot pred desetletjem. Ni pa le avtomobilska industrija podvržena naglemu dviganju cen, saj se plin r134a recimo uporablja tudi pri toplotnih črpalkah za ogrevanje stanovanjskih zgradb.
dezurni@zurnal24.si
Razlika med plinoma je baje v... priključku za polnjenje??? Naj komentira kdo, ki ima izkušnje na tem području. Sem pa prepričan, da cena odigra pomembno vlogo...
"Dobronamerne" direktive vlad in nadvlad se vedno končajo v škodo državljanov.
Od kje vraga ste pa pobrali, da je bil ta ukrep "dobronameren"? Plin je bolj vnetljiv kot stari in v realnem svetu nič manj strupen, že takrat so VEDELI, da je proizvajalec samo eden in da bodo stroški nekajkrat višji.… ...prikaži več Proizvajalci so to opozarjali, a naleteli na gluha ušesa. Dobronameren my ass. Natanko se je vedelo, kaj se dela in nekateri žepi so se (spet) KONKRETNO napolnili.