Mercedes-Benz je vedno veljal za eno najbolj naprednih avtomobilskih znamk na področju uvajanja novih varnostnih tehnologij in tehnologij za udobje potnikov. Kakšen vpliv je imelo to skozi zgodovino na potrošnike, vaše kupce, in kako pomembno je za Mercedes, da ne bo drugi, ampak prvi, na področju razvoja in uvajanja novih tehnologij?
Ena od rdečih niti frankfurtskega salona je prihodnost. Ne samo možnosti povezovanja, ampak tudi avtonomna vožnja. Mercedes s prihodom novega razreda E prihodnje leto napoveduje velik korak k samodejni vožnji. Kakšne so glavne spremembe, ki jih bo pri avtomatizaciji vožnje prinesel novi E, v primerjavi z vašo aktualno zastavonošo, razredom S?
Trenutno imamo v okviru našega inteligentnega sistema funkcijo "stop&go autopilot". Ta napredni sistem omogoča, da se vozilo samo premika v prometnih zastojih. V novem mercedesu razreda E bomo predstavili sistem, ki bo tehnologijo naredil še bistveno bolj napredno in pametno. Sistem bomo poimenovali "drive pilot." Že sam naziv nakazuje, da ne bo omejen na samodejno upravljanje z vozilom zgolj v prometnih zastojih, pač pa bo lahko sam nadzoroval vozilo med vožnjo po avtocestah. Tudi pri višjih hitrostih. Kar zadeva zakonodajo, ta zahteva, da voznik ostaja za volanom. Zaradi zakonodaje bo voznik opozorjen, da mora imeti roke še vedno na volanu, vendar pa bo tehnologija sama upravljala z zavorami, volanom, stopalko za plin ...
Kako dolgo bomo čakali, da bo omenjeni sistem na voljo tudi v manjših in cenejših mercedesih? Se je čas uvedbe najnaprednejših vozil iz večjih v manjša skrajšal v primerjavi s preteklostjo?
Ta razkorak neprestano zmanjšujemo. Naš inteligentni sistem je zdaj na voljo tudi za razred C in za vse športne terence. Z naslednjo generacijo naših vozil s pogonom na prednji kolesi, kot sta razreda A in B, pa bomo najmodernejše varnostne sisteme ponudili tudi pri naših najcenejših modelih. Vsi mercedesovi modeli bodo imeli na voljo tehnologijo, ki bo omogočila samodejno vožnjo.
Kdaj natančno lahko sisteme za samodejno vožnjo pričakujemo v mercedesu razreda A?
To še ni povsem znano. Počakati bo treba, kdaj bo znan prihod nove generacije razreda A.
Katere preostale funkcionalnosti lahko prinese samodejna vožnja in kakšni so zakonski zadržki, oziroma ovire, ki jih je še treba do takrat odstraniti? Ali so na obzorju novi dogovori med avtomobilskimi proizvajalci in Evropsko Unijo?
S katerimi oblastmi se pogovarjate, ameriškim, evropskimi?
Tako ameriškimi, kot evropskimi. Kar zadeva Evropo, se pogovarjamo tudi na nivoju posameznih držav članic EU.
Menite, da boste prej omehčali Američane, Evropa je bolj staromodna ...
Nisem povsem prepričan. Zaenkrat se enakovredno dogovarjamo na "obeh frontah". V ZDA je težava, da imajo Kalifornija, Florida, Arizona in druge zvezne države različne zakone in to je na državnem nivoju v ZDA kar težava. Upam, da se bo našel prostor za poenotenje, da bodo za vse pravila enaka. V Evropi poteka vse od zgoraj navzdol, zato verjamem, da bodo, ko bodo pravila sprejeta, enaka za vse države članice EU.
Ali se vaša stališča z Brusljem zbližujejo?
To lahko potrdim.
Sistem samodejnega zaviranja v sili strokovnjaki tako pri Euro NCAP kot pri drugih ustanovah s področja avtomobilizma umeščajo med nezamenljive voznikove pomočnike. Boste čakali, da ga bo Evropa uzakonila in bo del serijske opreme vseh novih vozil, ali boste ta korak sami storili že prej?
Zagotovo ne bomo čakali regulatorjev. V ZDA je že znano, da bodo morali vsi proizvajalci v svoja nova vozila vgraditi sistem za samodejno zaviranje v sili, kot tudi sistem, ki opozarja na nenamerno zapuščanje voznega pasu. Tu in tudi drugod po svetu bomo storili enako kot v ZDA.
Kdaj se bo to zgodilo?
Prihodnost gre v smeri komuniciranja med vozili. Potrebujemo za kaj takega ustrezno infrastrukturo, ali lahko to avtomobilisti zagotovite tudi brez tega?
Obstajata dve smeri komunikacije med vozili. Vozila lahko med seboj komunicirajo s pomočjo internetne povezave. S pomočjo takšne povezave si lahko vozila, ki so opremljena s to tehnologijo, medsebojno izmenjujejo podatke, ki jih zbirajo na svoji poti. Lahko pa se vozila povežejo direktno, s pomočjo brezžične povezave.
Sistem brezžične povezave še ni popolnoma standardiziran, a sta obe opciji že danes na voljo. Car-to-X communication, oziroma tehnologijo komuniciranja med vozili in infrastrukturo, pomeni, da bo s pomočjo strežnika v vozilu avtomobil pridobival podatke o stanju v prometu od vseh vozil, ki imajo vgrajeno enako tehnologijo. Tako se bodo avtomobili medsebojno obveščali o prometnih zastojih, nevarnostih pred naletom, delu na cesti, spolzkem cestišču … Verjetno si bodo v začetku izmenjavala podatke samo naša vozila, kasneje, ko bomo vedeli, da tehnologija deluje brezhibno, pa si bodo izmenjevala podatke tudi z drugimi znamkami vozil. Najprej pa mora priti do standardizacije.
Katere so še ostale prednosti komuniciranja med vozili?
Poglejmo avtonomna vozila. Ta morajo brezhibno delovati ne glede na komunikacijo, lahko pa se jih v primeru komunikacije nadgradi. Predvidevajmo, da je na cesti zastoj, in v tem zastoju je obtičalo vozilo znamke Mercedes-Benz. Moj avtonomni mercedes, ki vozi samodejno, pa se gneči približuje. Mercedes, ki stoji v koloni, mi pošlje sporočilo, da je pred menoj zastoj. Tako lahko sistem samodejno vozilo upočasni in se do ovire pripelje varno in udobno.
Četudi samodejni avtomobil ne bi imel sistema komunikacije, bodo kamera in senzorji zaznali konec kolone in vozilo ustavili, morda nekoliko kasneje, kot če bi imel vgrajeno tehnologijo komunikacije med vozili. Najbrž bo zaviranje v tem primeru nekoliko bolj intenzivno. Na ta način lahko komunikacija izboljša udobje v vožnji tudi pri samodejnih vozilih.
Kako se pripravljate na morebitne napade hekerjev? Ti so v zadnjem času pri številnih znamkah vozil dokazali, da je tudi na daljavo precej enostavno vdreti v programsko opremo vozila in prevzeti nadzor nad njim.
Vsak sistem, preden ga damo na trg, preizkusijo naši "prijatelji hekerji". V vsak sistem skušajo vdreti in pregledati, če so kakšne varnostne luknje. To jim ni uspelo, a vseeno moramo biti previdni in narediti vse za varnost.
Kako vsi ti napredni sistemi delujejo v slabem vremenu?
Trenutno senzorji v slabem vremenu delujejo enako dobro kot v lepem vremenu. Kar moramo še narediti je, da vgradimo v vozila občutljivo diagnostiko, ki bo omogočila, da bo sistem vedel, kdaj je vozilo doseglo neke omejitve za vožnjo. Senzorji se bodo s časom še izboljševali. V nekaj letih bodo na trgu povsem nove kamere, radarji, ki bodo kos tudi najslabšim vremenskim razmeram. Trenutno pa so še vedno nekatere omejitve.
Nam lahko zaupate katero od naprednih varnostnih tehnologij, ki se ji obeta svetla prihodnost, pa širša javnost danes za njo sploh ne ve?
Cena nafte je zadnje čase zelo nizka. Kako to vpliva na razvoj in prodajo avtomobilov z alternativnimi pogonskimi sklopi?
Opažamo, da vpliva na nakupne navade voznikov. To nas ne ovira pri izboljšavah na področju učinkovitosti vozil in nižje porabe. V Frankfurtu se je pokazalo, kako pomembni bodo priključni hibridi v bližnji prihodnosti. Na bolj učinkovita vozila gledamo kot na dobro investicijo v prihodnost, enako bodo gledali kupci.
Veliko prahu je letos dvignil spletni velikan Google, pa tudi Apple. Veliko se je govorilo predvsem o zaščiti podatkov, ki bi jih lahko spletni velikan izkoristil v svojo prid.
Ni nas treba biti strah. Resnično verjamemo, da bo lahko voznik ali lastnik vozila določil, katere podatke lahko vozilo deli. To področje jemljemo zelo resno.
Kako se razlikujejo kupci na različnih svetovnih trgih, Kitajski, ZDA, Evropi, ko govorimo o izbiri različnih tehnologij in sistemov za varno vožnjo?
V Evropi so kupci pripravljeni doplačati za varnostne pripomočke, kar v ZDA ni tako. Tam bolj posegajo po pripomočkih za večje udobje. Na Japonskem posegajo tako po varnosti kot udobju. Na Kitajskem pa še vidimo priložnost, da bodo začeli posegati po varnostnih pripomočkih. Tam še niso tako ozaveščeni, kako pomembna je varnost kot v Evropi ali ZDA.
grega.prebil@zurnal24.si
Stroji NIKOLI ne bodo mogli razmišljati tako, kot človek. Vedno bodo samo neumne naprave, ki bodo delale NATANKO po programu in nič drugega. In tako bo, dokler ne bodo iznašli umetnih možganov, kar pa močno upam, da se nikoli ne… ...prikaži več zgodi, ker bi to pomenil začetek konca človeštva. Namreč, če bi se to zgodilo bi stroji kaj hitro ugotovili, da se lahko sami delajo in da so boljši od nas...sledil bi Terminator v relanem svetu.