Če bi vse proizvedeno transite parkirali enega za drugim, bi lahko sklenili pas okoli Zemlje. Transit je v pol stoletja prerasel v enega najbolj popularnih komercialnih vozil na svetu. Od leta 1965 pa do danes so izdelali 78 modelov, danes pa obstaja več kot 500 različnih transitov. Nastale so različne kombinacije karoserije: kombi, avtodom, mali tovornjak, avtobus, celo superšportnik z V8 motorjem.
Formalno gledano letos res praznuje 50 let, a je Ford že pred letom 1965 za evropske uporabnike ponujal dve neodvisni gospodarski vozili – dostavnik FK, v Nemčiji naprodaj od leta 1953, in dostavnik Thames, na britanskem trgu od leta 1954. Ko so napočila šestdeseta leta prejšnjega stoletja, so uporabniki zahtevali večjo zmogljivost – večji prostor za tovor, večjo nosilnost, večjo prilagodljivost in večjo hitrost – in Ford se je odločil, da oba modela zamenja s povsem novo generacijo namensko izdelanih dostavnikov.
Kdaj so se zgodili glavni mejniki?
1965
9. avgusta je z linije Fordovega obrata za izdelavo gospodarskih vozil v Langleyu v Berkshireu v Angliji zapeljal čisto prvi transit. Prinesel je številne inovacije, na primer tiskano vezje v instrumentni plošči, blokado volana, stranska vrata za natovarjanje in točke za pritrditev varnostnih pasov. Kasneje je dobil halogenske žaromete, pnevmatike brez zračnic in listnate vzmeti za zmanjšanje teže.
1976
Sledila je nova, druga generacija. Transit 190 se je lahko pohvalil s še večjo nosilnostjo, s katerim se je največja skupna masa povečala na 3,5 tone. V sklopu tega programa so v celotni paleti uvedli sprednje kolutne zavore, novi težkokategornik 190 pa je bil prvo gospodarsko vozilo srednjega segmenta s prisilno hlajenimi kolutnimi zavorami. Že vdrugi generaciji so dosegli mejnik, milijon prodanih modelov. Leta 1984, dve leti pred predstavitvijo tretje generacije, so uvedli proslavljeni 2,5-litrski dizelski motor DI, ki je deloval z rotacijsko črpalko za vbrizgavanje goriva. Ta je omogočila povečanje moči z 62 na 68 KM, obenem pa se je poraba goriva pri modelih s kratko medosno razdaljo zmanjšala za do 24 odstotkov, pri modelih z dolgo medosno razdaljo pa za 20 odstotkov. 25. julija 1985 so izdeli transit po zaporedno številko dva milijona.
1986
Prihod tretje generacije transita na trg. Revolucija pri oblikovanju, so zapisali pri Fordu, kjer so poudarili nizek količnik zračnega upora (Cd 0,37), kar je bilo bolje od številnih osebnih vozil tistega časa. Prostor za tovor so povečali za 11 do 13,5 odstotka, količnik upora pa zmanjšali za 11 odstotkov, kar je pri porabi goriva omogočilo prihranek za do osem odstotkov. Nov nos ni bil samo aerodinamični pripomoček – v primeru trčenja je omogočal nadzorovano mečkanje in s tem večjo varnost. Širši pokrov motornega prostora je zagotavljal tudi boljši dostop do motorja pri servisiranju. Ekipa oblikovalcev je ustvarila večja vrata kabine in niže postavljena okna za občutek večje prostornosti. Dostop do prostora za tovor so izboljšali z uporabo širših in višjih zadnjih vrat ter širšimi bočnimi vrati, ki so omogočala natovarjanje meter širokih palet. Med drugimi pomembnimi spremembami so bile spremenjeno sprednje vzmetenje z neodvisnima Macphersonovima vzmetnima nogama in krmiljenje z zobato letvijo pri modelih s kratko medosno razdaljo, neposredna zasteklitev vetrobranskega stekla ter uporaba varnejših patentnih ključavnic na vratih in zaščite vžiga za večjo varnost vozila.
1994
Ford je 15. septembra izdelal trimilijontega Transita in v tem mesecu prenovljeno generacijo. Ta je bil prepoznaven z ovalno oblikovano masko. Bil je najbolje zaščiten in najvarnejši transit, kar so jih izdelali dotlej. Hrupnost je bila zmanjšana za 5 decibelov, kar je pomenilo zmanjšanje zaznanega hrupa za skoraj 70 odstotkov. Za boljšo zaščito so poskrbele funkcije kot so centralno zaklepanje, alarmna naprava, dvojno zaklepanje in elektronski pasivni sistem za preprečevanje kraje. Uvedli so tritočkovni varnostni pas na sprednjem srednjem sedežu, leto kasneje tudi na ostalih sedežih, prav tako sta bili na voljo dvojni varnostni blazini za voznika in sovoznika. Leta 1996 je bil prvič na voljo minibus s 17 sedeži. Del serijske opreme transitov je postal zavorni sistem ABS. Novosti za modelono leto 1998 so bile elektronska porazdelitev zavorne moči in nadzor zdrsa, ki sta dopolnili izboljšan sistem za zaščito z blokado motorja in zaklepanjem volanskega droga. Prvič so bili transiti različnih izvedb prirejeni za delovanje na utekočinjen naftni plin (LPG), uveden pa je bil tudi sistem s samodejno sklopko za ročno izbiro prestave in samodejno delovanje sklopke.
2000
Po 35 letih je na trg prišla nova generacija. Izdelovali so jih v Fordovem proizvodnem obratu v belgijskem Genku. Prvič v avtomobilski panogi sta bili različici s sprednjim in zadnjim pogonom izdelani na skupni platformi. Istega leta je sledil naslednji mejnik v proizvodnji – izdelali so štirimilijontega transita. Leto kasnje je bila novost avtomatiziran menjalnik. Leta 2002 je Ford prvič razkril manjši model transit connect, leta 2003 pa tudi nov dvotonski model z nizkim dnom in s sprednjim pogonom, zavorni sistem ABS je postal del serijske opreme. Na 40. rojstni dan so proizvedli petmilijonti transit.
2006
Prihod tranista s svežo podobo zunanjosti in novo kabino s prestavno ročico, nameščeno na armaturni plošči, izboljšanim udobjem in novimi funkcijami. Elektronski nadzor stabilnosti (ESP) je postal na voljo v celotni paleti modelov, nova je bila ponudba motorjev – šest dizelskih in en bencinski z možnostjo predelave na CNG in LPG. Leta 2007 so dodali inteligentni štirikolesni pogon, tranist je postal edini dostavnik s sprednjim, zadnjim in štirikolesnim pogonom na isti platformi. Istega leta je bila predstavljena serija novih transitov SportVan. 30. aprila leta 2010 je s proizvodnega traku zapeljal šestmilijonti Transit. Avgusta je transit praznoval 45. rojstni dan.
Modelno leto 2012 je prineslo novo globalno družino 2,2-litrskih dizelskih motorjev duratorq TDCi, skladno z zahtevami emisijskega standarda Euro 5 in novimi tehnologijami za varčevanje z gorivom, vključno s sistemom Auto-Start-Stop in preklopnim omejevalnikom hitrosti.
2013
Sledila je najnovejša generacija. 20. junija so v Fordu nazdravili sedemmilijontemu transitu. Začela se je prodaja povsem novega dostavnika transit connect. Kupci so lahko izbirali med dvema dolžinama karoserije, nosilnostjo do 1000 kilogramov in inovativnimi funkcijami v prostoru za tovor. Med motorji sta bila tudi 1,6-litrski dizelski TDCi in nagrajeni 1,0-litrski bencinski turbo trivaljik EcoBoost Leta 2014 je bil začetek prodaje povsem novega dvotonskega transita. Paradni konj prenovljene in razširjene palete je nastal v skladu s produktno strategijo En Ford za prodajo na šestih celinah. Globalnega transita poganja najnovejši 2,2-litrski dizelski motor TDCi, na voljo pa je izbira med sprednjim, zadnjim in štirikolesnim pogonom. V prvi fazi ob začetku proizvodnje v Evropi so kupci lahko izbrali dostavnik, šasijo s kabino in minibus, skupno pa bo v ponudbi več kot 450 izvedb modelov. Ford je začel prodajati tudi prvi majhni dostavnik, ki je kot povsem novi transit courier namenjen predvsem manjšim podjetjem in mestnim dostavnim službam. Leta 2015, pet desetletij po tem, ko je original zapeljal s proizvodne linije, bo družina transitov 9. avgusta praznovala 50. rojstni dan.
