Suzuki swift je doživel medgeneracijsko osvežitev, ki mu je prinesla marsikaj novega, pa tudi kakšno omejitev, predvsem ko gre za nabor motorjev, saj turbobencinskega, vsaj pri nas, ni več na voljo. Vozili smo torej swifta z novim atmosferskim štirivaljnikom.
Suzuki je svojemu mestnemu malčku namenil srednjegeneracijsko osvežitev, ki pa na videz ni prinesla kaj posebno novega, z izjemo drugačnih luči, ki deloma svetijo tudi v tehnologiji led. Led žarometi testnega avtomobil so bili opremljeni tudi s samodejnim zasenčevanjem, ki je že v somraku delovalo zelo dobro. A to je v glavnem tudi vse, mogoče z izjemo črnih stebričkov, ki poskrbijo za optično znižanje avtomobila, ki bi sicer morda deloval nekoliko visoko glede na ostale mere.
Dejstvo je, in tudi osvežitev tega razumljivo ni spremenila, da je suzuki swift eden manjših, če ne celo najmanjši avtomobil v svojem razredu, saj so njegovi tekmeci postali že precej večji. A predvsem za dolžino avtomobila razmeroma velika medosna razdalja v kombinaciji z v kote porinjenimi kolesi poskrbi, da je v kabini povsem dovolj prostora. Predvsem spredaj se to odraža v občutku prostornosti za voznika in sovoznika, k čemu pripomore tudi to, da so oblikovalci prednja stebrička potisnili precej naprej in ju skupaj z vetrobranskim steklom postavili precej pokonci. Trik je enak kot na podobnem malčku, miniju one, poslužil pa se ga je navsezadnje tudi oblikovalec originalnega minija Alec Issigonis. In po več kot pol stoletja še vedno imenitno učinkuje.
Prostornost na majhni kvadraturi
Malo manj, a še vedno kar veliko prostora je tudi na zadnji klopi, a se bodo na njej dobro počutili predvsem otroci, odrasli pa le na krajših poteh. 265-litrski omejeno povečljiv prtljažnik s precej visokim nakladalnim dnom domačih prevoznikov ne bo ravno navdušil. A to verjetno niti ni tako pomemben podatek, saj swift navdušuje predvsem nišne kupce, ki vedo, kaj si želijo od takšnega avtomobila in cenijo predvsem njegovo majhnost, ki je postala že precejšnja redkost v času, ko se swift s svojimi dimenzijami vriva celo v za stopnjo nižji razred, ki se mu obeta, da bo zaradi okoljskih regulativ hitro izgubljal svoje pripadnike.
Potencialni kupci bodo swifta gotovo cenili tudi zaradi dobrih voznih lastnosti, saj se v mestni vožnji izkaže za prijazno okretnega, hkrati pa je tudi dovolj stabilen in predvidljiv, da si lahko tudi na ovinkastih cestah dovolite precej svobode. Tu pride do izraza tudi platforma, ki jo je swift z nastopom generacije pred tremi leti dobil povsem na novo in mu je s sodobnimi lahkimi in trdnimi materiali precej zmanjšal maso, tako da swift ne seže čez tono osnovne mase, in kljub temu postala tudi dovolj toga, da ohranja stik avtomobila s podlago.
Pa še nekaj je značilno zanjo, Swiftu kot enemu redkih majhnih avtomobilov omogoča tudi štirikolesni pogon, ki ga je testni imel. Štirikolesni pogon swifta mogoče ne spremeni v terenca, kar niti ni bil namen konstruktorjev, precej pa olajša vožnjo po makadamu ali zasneženi cesti, kar bi gotovo lahko cenili ljudje, ki živijo v hriboviti pokrajini, ki je v Sloveniji ne manjka.
Pomoč elektrike
Testni swift je bil opremljen z odslej edinim 1,2- litrskim atmosferskim štirivaljnikom, ki je celo nekoliko šibkejši od motorja, ki ga je nasledil, prav tako pa so mu tudi delovno prostornino z 1,242 zmanjšali na 1,187 litra. To se odrazi tudi v pet kilovatih manj moči. Konstruktorji so motor poleg tega opremili z novim dvojnim sistemom za vbrizgavanje goriva v sesalne vode, električno upravljanim prilagajanjem odpiralnih časov sesalnih ventilov, oljno črpalko s prilagodljivim delovanjem in sistemom za hlajenje motornih batov, kar naj bi pripomoglo k manjši porabi goriva in manjšim izpustom.
Atmosferskemu motorju z močjo 61 kilovatov in navorom 107 njutonmetrov bi kljub temu, da ima opravka z manj kot tono avtomobila, težko pripisali živahnost, kar navsezadnje pokaže tudi uradni podatek o pospeških v 13,8 sekunde do 100 kilometrov na uro za štirikolesno gnano različico (s prednjim pogonom je 0,6 sekunde hitrejši), a moč razvija zelo zvezno in predvsem med hitrejšimi pospeševanji po mestu ali med ovinkih v višjih vrtljajih da občutek, da je nalogam povsem kos. Drugače je na avtocesti, kjer se počuti precej podhranjenega. A poraba 6 litrov na sto kilometrov je za štirikolesno gnani avtomobil z atmosferskim štirivaljnikom, od katerega se je med testom zahtevalo marsikaj, povsem v redu.
Pri pospeških in varčevanju z gorivom mu precej pomaga tudi blagi hibrid, ki je postal v swiftu po osvežitvi stalnica in so ga tudi nekoliko izboljšali. V njegovem osrčju je integrirani starter generator, ki zagotavlja tudi funkcijo start/stop, gre pa za kombinacijo generatorja in elektromotorja za pomoč bencinskemu motorju. ISG v vlogi generatorja z napetostjo 12 voltov polni tako svinčevo baterijo, iz katere se napaja v vlogi zaganjalnika, kot tudi litij-ionsko baterijo pod voznikovim sedežem, iz katere črpa energijo, ko deluje v energijsko bolj zahtevni vlogi pomočnika bencinskemu motorju. Baterija se polni tudi med regenerativnim zaviranjem, z osvežitvijo pa so ji kar za dve tretjini povečali kapaciteto. Hibrid je sicer namenjen le pomoči motorju in ne omogoča zgolj električne vožnje, prav tako pa pri Suzukiju njegovih moči in navora niso prišteli k moči in navoru bencinskega motorja, a mu med vožnjo predvsem med bolj zahtevnimi pospeški v spodnjem območju motornih vrtljajev precej pomaga.
Ostaja klasika
Armaturna plošča tudi po osvežitvi ostaja zelo klasična, med merilnikoma pa ostaja tudi barvni zaslonček, ki poleg običajnih podatkov lahko prikazuje tudi razvoj moči in navora v bencinskem motorju, prečni in vzdolžni pospešek, delovanje pogonskega sklopa in še marsikaj. Upravljanje klimatske naprave je v območju konvencionalnih stikal, zato pa so pri Suzukiju vse drugo združili na solidnem osrednjem za dotik občutljivem zaslonu, preko katerega lahko upravljate radio, navigacijo in povezave s telefonom in aplikacijami.
Upravljanje izčrpnega nabora varnostnih pripomočkov, med katere štejejo učinkovito opozarjanje pred skrenitvijo z voznega pas, ki po novem učinkovito poseže tudi v vožnjo, opozarjanje pred vijuganjem po pasu, opozarjanje pred naletom in samodejno zaviranje v sili in še kaj, je kljub temu ostalo zaupano klasičnim stikalom.
Notranja ureditev kabine sicer ostaja bolj ali manj enaka, kar pomeni tudi površine iz trde plastike, ki pa so v Suzukijevih modelih stalnica in, kot se zdi, tudi del znamkine identitete. Za samo vožnjo trda plastika sicer ni preveč moteča, sploh ob dejstvu, da je končna izdelava avtomobila zelo dobra in nikoli iz vogalov ne zaslišite kakršnegakoli neprijetnega zvoka.
Kaj pa cena? Testni suzuki swift s štirikolesnim pogonom v kovinski sivi barvi in z opremo elegance, v katero je vključeno praktično vse, kar je v swiftu na voljo, stane 17.535 evrov. To sicer ni najceneje, a v redu, gre pa tudi ceneje. Osnovni štirikolesno gnani swift, v katerem boste dobili praktično enako pogonsko tehniko z manj opreme, namreč stane dobra dva tisočaka manj, če pa vam je dovolj le prednji pogon, pa ga lahko dobite tudi za 12.770 evrov.
Podatki o vozilu (suzuki swift 1.2 VVT allgrip hibrid elegance)
Motor: bencinski, štirivaljni, 1.197 ccm
Največja moč: 61 kW (… KM) pri 6.000 vrtljajih
Največji navor: 107 Nm pri 2.800 vrtljajih
Zmogljivosti: 170 km/h, 13,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 3.845 x 1.735 x 1.520, medosna razdalja 2.450
Prtljažnik (v litrih): 265 – 947
Poraba: 4,2 litra/100 km (kombinirani cikel NEDC), izpusti CO2: 96 g/km
Cena v evrih: 17.535
Plusi: oprema, oblika, vozne lastnosti, motor, hibrid in menjalnik, cena
Minusi: prostornost zadaj, majhen prtljažnik, malce trdo podvozje, anemičnost na avtocesti
Cenovno ugodna je 25 let stara Panda ali Niva za 1000€.
Sicer niso toliko ugodni,kot je bila reklama za Vitaro,da že od 14.500(gledal isti čas v salonu Lušina popolnoma druge cene...).Vendar so ti avti nekvarljivi,tudi ostali originalni sklopi kot so krmiljenje,končniki,roke,akumulator,izpuh so zelo kvalitetni.Imel Swifta 10 let in zdaj spet Swifta že 5.leto.
Cenovno ugoden?