Jeep ga s sedanjim imenom izdeluje od leta 1986, ko je na ceste zapeljala prva od štirih generacij, a dejansko izhaja iz jeepa CJ (civilian jeep), ki ga skoraj neposredno povezuje z izvirnim vojaškim delovnim konjem willysom. V trenutni, četrti generaciji, ki jo uradno označuje kratica JL, je na ceste zapeljal konec leta 2017.
Terenski avtomobili so obstajali že pred drugo svetovno vojno, vendar so bili nekaj povsem drugega od tega , kar si pod tem izrazom predstavljamo danes. Druga svetovna vojna je s svojo mobilnostjo prinesla v bojevanje veliko novosti in ena od njih je bil tudi "džip", ki mu je svoje ime botroval prvi džip v pravem pomenu besede, ameriški jeep willys.
Na test je prišel v daljši različici in z 2,2-litrskim turbodizelskim motorjem, ki poleg dvolitrskega bencinskega edini na voljo v Evropi, saj bi z okoljskimi predpisi danes verjetno zelo težko uskladili takšne eksote iz preteklosti, kakršni so bili šestvaljnika z delovnimi prostorninami štiri litre in več, ki ju je imel wrangler prve generacije. No, wranglerjev dizel morda nima takšne delovne prostornine in ga nekoč v takšnem avtomobilu morda ne bil bilo, vendar pa nikakor ni od muh, ampak na zadnji ali vsa štiri kolesa preko morda celo preveč kultiviranega samodejnega menjalnika posreduje moč solidno občutnih 147 kilovatov oziroma, naj mi meroslovci odpustijo, natanko dvesto 'konjev'. Navora je še več, saj motor razvija zajetnih 450 njutonmetrov.
Posodobljena pratehnika
In to se pozna. Wrangler na tlakovanih cestah mogoče ni ravno najbolj hiter avtomobil, a se z njim da prav lepo potovati tudi po avtocesti, kar je ena večjih pridobitev nove generacije, prav tako pa se dobro znajde tudi na asfaltiranih cestah vseh vrst. A največ vseeno pokaže na makadamskih cestah in tam, kjer bi večina drugih avtomobilov že zdavnaj obupala. K temu mu pomaga tudi tehnična zasnova, ki so jo sicer pri Jeepu konkretno civilizirali, a se v bistvu niti ne razlikuje tako zelo od tiste v willysu, vsekakor pa ne od tiste v neposrednih prednikih z imenom wrangler. Wrangler ima namreč še vedno klasično lestvasto šasijo s togimi premami, le vzmeti so namesto listnatih zdaj vijačne, kar pripomore predvsem k boljšim voznim lastnostim na cesti.
A najbolj se še vedno znajde na grobem terenu, zato smo ga tja, v peskokop pri Radovljici, tudi odpeljali in fotografirali z njegovim daljnim prednikom, jeepom wranglerjem prve generacije letnika 1991. Wrangler je sicer na ceste sicer prvič zapeljal leta 1986, izdelovali pa so ga dobrih deset let. Mimogrede naj omenim, da je tudi generacijska trdoživost ena od pomembnih lastnosti wranglerja, ki naslednika, v nasprotju s siceršnjimi tendencami panoge, dobi enkrat na desetletje.
Stari wrangler je bolj grob avtomobil
Danes že skoraj starodobnega wranglerja ima Iztok Boltez, lastnik znanega vulkanizerskega servisa Boltez d.o.o. iz Kranja, ki je navdušencem za klene terenske avtomobile bolj znan kot organizator vsakoletne terenske dirke Slovenija Offroad, ki jo bodo tudi letos 7. In 8. marca organizirali v Radovljici.
Willys je bil plod bliskovitega načina bojevanja, ki so ga svojim nasprotnikom vsilile mehanizirane enote nemške vojske. Ameriška vojska je ob tem spoznanju začela še pred vstopom v vojno po svoji zalogi brskati za lahkim in zmerno hitrim vozilom s pogonom na vsa štiri kolesa in hitro ugotovila le – da ga nima. Rešitev jim je priskrbelo podjetje Willys-Overland, ki je začelo novembra 1941 izdelovati trdoživo vozilo "general purpose vehicle", ki so mu ime končno skrajšali v jeep. Ravno pravi čas, saj je ZDA takrat dokončno potegnilo v svetovno vojno vihro.
Boltez pravi, da je njegov wrangler precej drugačen avtomobil od novega. Predvsem je veliko bolj grob. Sicer je z njim pred leti, ko ga je kupil, prevozil tudi velike razdalje in bil celo v Črni gori, vendar pa je bilo pri tem treba sprejeti veliko kompromisov. Je pa res, kot ugotavlja, da se na cesti razmeroma dobro pelje, prav tako pa se seveda imenitno znajde na terenih, kakršen je peskokop. Na makadamih in kolovozih pa se neudobnega premetavanja hitro naveličate. V tem je gotovo drugačen od njegovega naslednika. Doda, da bi novi wrangler laže primerjal z nissanom patrolom, ki ga tudi vozi, saj je veliko bolj civiliziran avtomobil.
Sodoben, a nezmotljivo terenski
Testni jeep wrangler je imel opremo sahara, v kateri ne manjka skoraj nič s seznama opreme. Sedeži so zato odeti v kakovostno usnje, infozabavni sistem je najboljši, kar jih je pri koncernu FCA na voljo, priključkov za mobilne komunikacijske naprave njegovih potnikov je več kot dovolj, veliko upravljanja je rezerviranega tudi za klasična stikala na armaturni plošči in volanskem obroču, dovolj prostora pa je tudi na zadnji klopi.
Poseben čar da wranglerju tudi streha, ki jo z razmeroma preprostim odvitjem nekaj vijakov lahko popolnoma odstranimo in zaprti avtomobil se hitro spremeni v kabriolet. Še hitreje pa do svežega zraka pridemo, če snamemo zgolj plastična panela nad voznikom in sovoznikom.
Grobi willys jeep s trdoživim štirivaljnim bencinskim motorjem je lahko peljal povsod, kar je kmalu tudi dokazal. Južni Pacifik, Japonska, Severna Afrika, Italija, Francija, Nemčija in Sovjetska zveza so bila le nekatera bojišča, kjer se je suvereno dokazal v vlogi prevoznika orožja in vojakov, reševalnega vozila, patruljnega vozila in celo traktorja ali snežnega pluga. Jeepi so vozili v vsakem vremenu, na vsakršni podlagi, pri tem pa so potrebovali le minimalno vzdrževanje. Kot taki so neprecenljivo prispevali k dokončni zavezniški zmagi, poleg tega pa tudi neizpodbitno dokazali uporabnost pogona na vsa štiri kolesa.
Po drugi strani ste kot voznik na vozniškem sedežu kar precej stisnjeni k volanskemu obroču, ki je lahkoten in tudi precej nenatančen. Hitro vam postane jasno, da po avtocesti ne bo šlo kaj hitro, hkrati pa vam na terenu tudi ne bo zlomil zapestij. Samodejni menjalnik se odziva bolj leno, a prestave po potrebi zadrži tudi pri višjih vrtljajih motorja, ročica za preklapljanje med dvokolesnim in štirikolesnim pogonom ter reduktorjem pa je mehanska in je ne nadomeščajo gumbi, tako kot v drugih novih jeepih.
Škoda ga je bilo za pano
Zdaj pa nazaj k wranglerju predvčerajšnjega dne. Boltez je voznik wranglerja postal bolj po naključju. Kupil ga je v času, ko je bilo njegovo podjetje zastopnik terenskih gum znamke BF Goodrich, saj ga je nameraval postaviti v vlogo reklamnega panoja pred delavnico. A ker je dobil zelo dobro ohranjen, se mu je zdelo škoda, da bi ga zgolj postavil na podstavek, zato se je začel z njim voziti. In hitro se je zanj tudi navdušil.
V zvezi s prodajo terenskih gum je nastalo tudi off road tekmovanje, ki so ga v sodelovanju z Radiem Kranj leta 2004 začeli bolj za šalo kot zares prirejati na stezi za motokros pri brniškem letališču. Prireditev je takoj pritegnila veliko gledalcev in po dveh letih so jo preselili v gramoznico pri Naklem, ki se je izkazala za boljši teren, deluje pa tudi kot naravni amfiteater, da obiskovalci bolje vidijo dogajanje na progi. Vmes je prišlo do krajše prekinitve, saj je inšpektor po sprejemu prepisov o prepovedi vožnje v naravnem okolju odsvetoval prirejanje. Pozneje so zakon spremenili v toliko, da je vožnja s terenskimi vozili dovoljena v delujočih gramoznicah, ki so tako postale praktično edino mesto, kjer se je pri nas mogoče voziti po pravem terenu. In prireditev so zato pred leti spet začeli prirejati. A od tedaj se je dogajanje preselilo v gramoznico pri Radovljici.
Ljubiteljska dejavnost
Boltez pravi, da je offroad šport pri nas žal precej nerazvit, saj dobra priprava vozila terja poleg vloženega dela tudi precej finančnih sredstev. Udeleženci tekme so večinoma ljubiteljski navdušenci, ki kupijo starejši terenec, ga obujejo v dobre terenske gume in uredijo pogonski sklop, potem pa se odpravijo na dirko. Veselja za avanturo in tekmovalnega duha seveda nobenemu ne manjka.
Poleti 1945 je na ceste zapeljala civilna različica jeepa, ki so jo poimenovali kar »civilian jeep« (Civilni Jeep), ali s kratico CJ. Avtomobil je bil precej podoben bojnemu vozilu, vendar je imel mehkejše vzmetenje, udobnejše sedeže, vrata na zadku ter ob bok pritrjeno rezervno kolo. Na voljo je bil v živahnih barvah, ki so nadomestile vojaško kamuflažo. CJ so se kmalu pridružili še vzdržljivi osebni avtomobili ter športni jeepster, vendar je jeep, znan po vzdevku "univerzalni jeep", v več generacijah preživel vse svoje prvotne »bratrance« in veliko njihovih naslednikov ter posnemovalcev. Od leta 1986 njegovo zgodbo nadaljuje jeep wrangler.
Prireditev , ki vsako leto pritegne od 2.000 do 5.000 gledalcev, nima le tekmovalnega značaja. Gramoznica v času prireditve je namreč skoraj edini kraj, kjer se lahko v Sloveniji vsakdo preskusi v vožnji terenskega avtomobila, saj drugje to ni dovoljeno. Zadnja leta pri prireditvi dobro sodelujejo tudi s slovenskim uvoznikom Jeepa Avto Triglavom, pri katerem voznikom s svojimi avtomobili omogočijo tudi terenske vožnje pod nadzorom inštruktorja.
Boltez meni, da bi lahko prireditev v te namene še bolj izkoristili. V vulkanizerski delavnici se jim namreč dogaja, da stranke pridejo s klenimi terenci, za njih pa kupijo navadne cestne gume, saj pravijo, da se z njimi nikoli ne odpeljejo z asfalta ali vsaj dobrega makadama. Ni treba dodati, da se ne dotikajo niti ročic za ravnanje s terenskim pogonom in ne vedo niti, čemu te služijo. Zato bi bilo dobro, da bi jih kdo to naučil.
Potencial za turizem
Sicer se strinja, da vožnja po naravnem okolju ni najbolj priporočljiva in v skladu z prizadevanji za varovanje narave, vendar pa je v Sloveniji veliko slabše urejenih gozdnih cest, kjer se lahko vozimo povsem legalno. Na njih bi denimo lahko prirejali razne turistične vožnje z občasnimi izleti na pravi teren v gramoznicah, ki jih je v Sloveniji kar veliko, in s tem udeležencem pričarali posebno doživetje. To bi bilo vsekakor dobro tudi za turizem, saj bi si marsikateri obiskovalec lahko na nekoliko drugačen način popestril počitnice, doživetje pa bi bilo tudi za slovenske lastnike terenskih vozil.
In za takšno vrsto zabave je več kot primeren tudi jeep wrangler, ki ga kljub vrhunskim terenskim zmogljivostim na pravi teren verjetno ne bo odpeljalo prav veliko njegovih lastnikov, ki bodo zanj morali odšteti kar zajeten kupček denarja. A se jim pravega terena z wranglerjem prav zares ne bi bilo treba ustrašiti.
Podatki o testnem vozilu (jeep wrangler 2.2 CRD auto sahara)
Motor: turbodizelski, štirivaljni, 2.143 ccm
Največja moč: 147 kW (200 KM) pri 3.500 vrtljajih
Največji navor: 450 Nm pri 2.000 vrtljajih
Zmogljivosti: 177 km/h, 9,6 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.882 x 1.894 x 1.838, medosna razdalja 3.008
Prtljažnik (v litrih): 898—2.050
Poraba: 7,6 litra/100 km (kombinirani cikel NEDC), izpusti CO2: 202 g/km
Cena v evrih: 76.560
Plusi: Zunanji in notranji videz, oprema , prostornost, prtljažnik, motor in menjalnik, terenske zmogljivosti
Minusi: nenatančen volan za cestno vožnjo, omejen prostor za voznikove nogeđ
www.MooXi.net - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks