Slovenija
172 ogledov

Bajkal še skriva svoje najgloblje skrivnosti

Mir-2 med spuščanjem na površje Bajkalskega jezera. Obe podmornici, že proslavlj Žurnal24 main
Ruski podmornici Mir-1 in Mir-2 sta sicer dosegli dno najglobljega jezera na svetu, Bajkalskega jezera, vendar pa še nista osvojili najglobljih točk.

18-tonski podmornici sta se v globine sibirskega jezera, ki je znano kot prebivališče edinstvenega svetovnega ekosistema, potopili ob zori. Na vsaki so bili po trije znanstveniki. Dosegli so globino 1580 metrov, kar pa je manj od 1637 metrov, kolikor znaša dosedanji rekord, postavljen na istem jezeru v devetdesetih letih. Sprva so mediji poročali, da sta podmornici dosegli 1680 metrov, kar pa se je pozneje izkazalo za napako.

 

Bajkalsko jezero

  • meri 31.500 km 2, dolgo je 636 km, povprečna širina je 48 km;
  • s 25 milijoni let najstarejše na svetu;
  • vanjo se izliva več kot 330 rek, največje so Selenga, Barguzin in Zgornja Angara;
  • vsebuje 23.000 km 3 vode, kar je petina vseh svetovnih zalog tekoče sladke vode;
  • večina od 1.800 živih bitij in več sto rastlin je endemičnih.
  • največja globina, v katero se je potopil potapljač, je 313 m, najgloblji potop podmornice (brez človeške posadke) sploh je 10.912 m.
Z dna jezera, ki vsebuje preko 20 odstotkov svetovnih zalog tekoče sladke vode, sta podmornici na površje prinesli vzorce za nadaljnje raziskave tega edinstvenega življenjskega okolja.

Znanstveniki bodo v naslednjih dneh z novimi potopi skušali osvojiti še večje globine jezera, ki leži na jugovzhodu Sibirije pri meji z Mongolijo in Rusijo. Vseeno gre tudi pri tem dosežku za eno največjih globin, ki jo je v sladki vodi dosegel človek. Prav sladka voda pa ima specifične lastnosti, ki so zahtevale dodatne priprave za tako globok potop. Tako so denimo morali podmornicama, skonstruiranima za morske potope, odstraniti več sto kilogramov balasta, da sta postali dovolj plovni.

Misija na dno Bajkalskega jezera, ki se po predvidevanjih geologov ponaša tudi z nazivom najstarejšega na svetu, poteka v okviru večletnega programa, po katerem želi Rusija bolje spoznati in ohraniti jezerski ekosistem, sicer uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.

Bajkalsko jezero, kot ga vidi Nasin satelit. © Nasa

 
Deljena mnenja o vrednosti potopa
Potop je s posebne platforme na površju vodil Artur Čilingarov, znanstvenik in član ruske dume, ki je vodil tudi lanski odmevni potop pod severni pol. Takrat so Rusi na dno pritrdili rusko zastavo in s tem pokazali ozemeljske težnje do severnega pola. 


Vsi pa o misiji nimajo dobrega mnenja. Okoljevarstveniki tako Rusiji očitajo, da je misija zgolj krinka za raziskovanje in poznejše izkoriščanje mineralov z dna jezera. Odzvala se je tudi Kanada, še vedno nepomirjena zaradi omenjenega "osvajanja" dna pod severnim polom. Po njenem mnenju se Rusija obnaša kot kakšna kolonialna sila iz 15. stoletja. Nekateri drugi analitiki potop ocenjujejo kot še enega v nizu mnogih odmevnih ruskih projektov, s katerimi želi država svetu dokazati svoj vsestranski napredek v zadnjem desetletju.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.