Na javni tribuni prejšnji petek so razpravljalci poskušali razjasniti informacije o problematiki gnojevke iz Bioplinarne Lokve pri Črnomlju. Opozorili so, da je treba upoštevati načelo previdnosti, dokler ne bodo dvomi o resni ogroženosti tal in vodnih virov v Beli krajini razjasnjeni. Na državni ravni bi morali predpisati ukrepe, ki bodo preprečili morebitno nadaljnje ogrožanje okolja. Ker čez zimo raztros gnojevke po poljih ni dovoljen, so bioplinarni dali čas, da zadeve uredi.
“Bili smo nepripravljeni”
“Na območju občutljivega belokranjskega krasa se ne sme nič dogajati, drugače bo 27 tisoč ljudi ostalo brez vode,” je bil odločen Dušan Plut z ljubljanske filozofske fakultete, ki je poudaril, da mora po evropski direktivi proizvajalec poskrbeti za celoten življenjski ciklus izdelka in tako tudi zagotoviti varno odlaganje gnojevke.
“Na bioplinarno smo bili nepripravljeni. Belokranjska tla so nekaj povsem drugega, in tukaj potrebujemo drugačno zakonodajo. Ob okoljski škodi bomo poklicani v Bruselj,” je dejala Mira Ivanovič z novomeškega zavoda za varstvo narave.
Nitrati ogrožajo močerila
Nad tem, da v zakonodaji glede mejnih vrednostih nitratov kras nikjer ni omenjen niti z besedico, je bil zgrožen tudi Boris Bulog z biotehniške fakultete. “Povišana vrednost teh dušikovih spojin v podtalnici že ogroža črnega močerila. Nihče nam ne bo odpustil, če bomo uničili tako znamenitost,” so bile njegove besede. S predstavitvijo analiz iz monitoringov kakovosti je tehnični direktor bioplinarne Janko Bahor njihovo gnojevko sicer prikazal kot neoporečno, saj ta ustreza prvemu razredu okoljske kakovosti, vendar je tribuna pokazala, da Belokranjci gnojevki ne zaupajo.