Nadzorni svet Gorenja je na četrtkovi izredni seji upravi naložil, naj pripravi načrt ukrepov, s katerimi bo na eni strani poskušala zmanjšati socialne stiske zaposlenih, po drugi pa zaščitila blagovno znamko Gorenje in njen nadaljnji razvoj. Nadzorni svet tudi pričakuje, da bo uprava do prihodnje seje pripravila rebalans za leto 2009 in osnutek načrta za leto 2010 .

Lahovnik: "Karte na mizo in zategnite pas"
"Treba bo položiti karte na mizo," je po seji vlade dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.  "Jasno je, da imajo zaposleni v Gorenju občutek, da obstaja nepravična delitev doseženih rezultatov, zato bo moralo predvsem vodstvo pri sebi bolj zategniti pas, saj so zaposleni imeli občutek, da se samo pri njih varčuje," je dodal minister.

Predsedniku nadzornega sveta Jožetu Zagožnu pa jasno sporoča, naj razmisli o svojem odstopu, ker je v izjavi za časnik Finance žalil delavke. Zagožen je namreč dejal, da so v ozadju stavke ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari.

Kot pravi Lahovnik, je danes že govoril "s predstavniki Kapitalske družbe o predčasnem sklicu skupščine Gorenja in o zamenjavi nadzornika, ki žali zaposlene".

Zagožen je še pred tem Lahovnikove pozive k zamenjavi nadzornikov označil za politične. Nadzorni svet družbe je po njegovem "zelo kakovosten, eden najboljših v Sloveniji", zato po njegovi oceni Lahovnik poziva k "pogromu" nadzornikov. Po četrkovi izredni seji Gorenjevih nadzornikov je Zagožen tudi ostro zanikal pisanje Financ. "Dejal sem, da so zneski na plačilnih kuvertah zelo nizki tudi zaradi tega, ker so delavci obremenjeni tudi s krediti, nisem pa nikjer govoril o cunjah, kar odločno zanikam," je dejal.

"Ingor ni načrtoval prevzema"

Ingor ima v lasti 5,66 odstotka Gorenja in ni nikoli načrtoval menedžerskega prevzema družbe, so sporočili iz Gorenja. Organizacijska, upravljavska in finančna sestava Ingorja pa nadzornikov in uprave ne postavlja v soodvisnost in zato ne vpliva na kakovost nadzora, so sklenili v Gorenju.

Ob šestih pognali stroje
Proizvodnja v vseh proizvodnih obratih Gorenja je sicer po dvodnevni ustavitvi spet stekla v četrtek ob 6. uri, poslovna škoda zaradi ustavitve proizvodnje pa znaša štiri milijone evrov. V petek bodo tako zaposleni v proizvodnji in v neposrednih podpornih procesih z najnižjimi plačami kot tudi tisti, ki so doma na čakanju, prejeli draginjski dodatek v višini 150 evrov neto. S 1. oktobrom je predviden tudi prehod na 40-urni delovni teden.

Številke o sodelujočih delavcih v dvodnevnem spontanem protestu, ki je izbruhnil zaradi nepravilnosti pri izplačilu avgustovske plače in zaradi zahteve po višjih plačah, so različne. Bobinac je na sredini novinarski konferenci zatrdil, da je v protestih sodelovalo od 300 do 400 delavcev, kar predstavlja od tri do štiri odstotke vseh zaposlenih v Gorenju. Po podatkih sindikata pa naj bi v protestu sodelovalo od 800 do tisoč delavcev.

Gorenje bo dvodnevni izpad proizvodnje večinoma nadomestilo v soboto, 26. septembra, ki naj bi bila sicer dela prost dan, je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac . Napovedal je, da bodo nekateri proizvodni obrati izpad proizvodnje nadomestili tudi prek podaljšanega delovnega časa. Zagotovil je tudi, da ne bo sankcij za stavkajoče delavce.

Sekira med upravo in delavci še ni zakopana, saj v sredo podpisani sporazum predvideva takojšnje nadaljevanje pogajanj o oblikovanju plačne politike za leti 2009 in 2010. Če do 7. oktobra ne bodo izpolnjene zahteve delavcev glede plačne politike, bodo ti znova ustavili proizvodnjo. To sta potrdila predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba in Bobinac.

Jamnik previden

Predsednik uprave državne Kapitalske družbe, s 25 odstotki največje lastnice Gorenja, Borut Jamnik o podjetju: Napoved. Naslednje leto je volilna skupščina. Prepričan sem, da bomo prek tega organa vzpostavili način upravljanja, ki bo izboljšal poslovanje družbe. Odgovornost. Konflikt je šele nastal. Priti mora do pogovorov med kompetentnimi posamezniki, ki predstavljajo interesne skupine. Ko bodo končani, bomo lahko presojali uspeh ali neuspeh. Menjava Bobinca. To je popolnoma neumestno vprašanje, menjava uprave ni stvar lastnikov.

Krivi so državni ukrepi
Sicer pa so za delavsko vstajo deloma krivi tudi državni ukrepi. Kot kaže, so bili eden od ključnih razlogov za delavsko vstajo v Gorenju prav skrajšan delovnik in hkrati opravljanje nadur ter nejasnosti pri izplačilu plač zaradi protikriznih ukrepov. Več o tem si preberite v naslednji povezavi .