Komaj smo se približali kletkam mariborskega zavetišča za živali, kjer na drugo priložnost in svoje nove lastnike čakajo tamkajšnji prebivalci na štirih tačkah, že nas je sprejel bučen lajež. V spremstvu mlajše zaposlene smo se sprehodili mimo 45 kužkov, ki so na vse pretege želeli pritegniti našo pozornost.
"Ko se posameznik s pomočjo naše spletne strani odloči, katero žival bi želel posvojiti, mora izpolniti vprašalnik in nam ga poslati. Zaposleni bomo na podlagi njegovih odgovorov ocenili, ali je izbrana žival zanj zares primerna. V primeru, da nudi ustrezen dom, ga kontaktiramo v roku treh delovnih dni in se dogovorimo za ogled. V primeru negativnega odgovora pa tega ne sporočamo. Če se za eno žival zanima več kandidatov, izberemo tistega, ki ima najboljše pogoje za oskrbo živali," razloži mlada sogovornica Maša.
Pogoj za posvojitev psa sta vsaj dva ogleda – prvi poteka v času rednih ogledov med 12.30 in 14.30, glede terminov nadaljnjih spoznavanj pa se v zavetišču prilagodijo. Zagotovo pa posvojitev živali ni možna že na prvem ogledu.
"Če ocenimo, da ste primeren posvojitelj, podpišete pogodbo o posvojitvi psa oziroma pogodbo o posvojitvi muce, ki je hkrati tudi uradni dokument o prenosu lastništva živali. Pogodba se podpiše na sedežu zavetišča. Ob podpisu pogodbe se plača posvojnina, ki predstavlja majhen prispevek zavetišču – za kužke 54,90 evra, za mačke pa 42,70 evra. Po podpisu pogodbe in plačilu posvojnine lahko svojega kosmatinca odpeljete v svoj dom," pojasni sogovornica, ki je bila pred zaposlitvijo v zavetišču več let prostovoljka. Poleg nje je tu zaposlenih še deset drugih.
Kompulzivni nakupi se še nikoli niso izkazali kot uspešni. Preden si žival omislimo, moramo dobro pretehtati, ali ji lahko nudimo vse, kar potrebuje. Odločitev mora biti sprejeta s strani vseh članov družine. "Žival, ki jo nameravate kupiti ali posvojiti, skušajte poprej kar se da dobro spoznati. Spoznanje, da niste kos njegovi vzgoji in potrebam ni prijetno in poleg tega prinese veliko težav. Žival vidimo na fotografiji in nam je lahko všeč, vendar je nekaj povsem drugega, ko jo vidimo v živo ter poleg tega spoznamo njen karakter," pove zaposlena v zavetišču. Nujno je zavedanje posvojiteljev, da posvojitev živali prinese odgovornost za naslednjih 10 ali celo 15 let.
Zavetišče poka po šivih
Poglavitno poslanstvo zavetišča, čigar začetki segajo v leto 1987, je zapuščenim, zavrženim in mučenim živalim zagotoviti topel in ljubeč prehodni dom, jih ustrezno zdravstveno oskrbeti ter jim čim prej poiskati nove lastnike. Njihova temeljna vizija je pravzaprav prazno zavetišče. Trenutne razmere tega žal ne omogočajo, saj so več kot 100-odstotno zasedeni in zato novih lastniških živali, če to resnično ni nujno, ne sprejemajo več.
15. februarja 2012 je Zavetišče Maribor prevzelo podjetje Snaga d.o.o., ki nadaljuje z zgledno tradicijo ravnanja z zapuščenimi živalmi na območju Maribora in okolice.
Največjo zasedenost beležijo v času mačjih mladičev, ko se morajo v zavetišču pri iskanju prostora zanašati na svojo iznajdljivost. Do tega, da jih lahko oddajo v posvojitev, mora namreč preteči približno tri mesece in prav nezadostna starost mladičev je pogosto razlog, da se prostor hitro polni.
Tudi med našim obiskom so bile vse kletke zapolnjene. Naprej smo se napotili mimo ločenega, predskupnega prostora, kjer pred združitvijo z ostalimi mačjimi stanovalkami čakajo muce, ki morajo biti ustrezno obravnavane; bodisi dvakrat cepljene, sterilizirane ali kastrirane. Na ta način se v zavetišču izognejo širjenju bolezni ali povečevanju števila podmladka.
Vest o odgovornem skrbništvu se širi (pre)počasi
Na srečo so bile ob našem prihodu vse mačke (in tudi psi) še kako živahne – sled zaspanosti je takoj, ko smo jim pomignili z igračko, izginila. Zaradi pestre izbire in predvsem velike prikupnosti muck bi se le stežka odločili, katero bi vzeli domov.
Glede na številčnost živali, ki se vsako leto znajdejo v zavetišču, imajo tamkajšnji zaposleni občasno kreativne blokade. "Na neki točki nam zmanjka idej. Takrat se kot priročno orodje vselej izkaže stric Google," se pošali Maša.
Zaposleni pri njih vsakodnevno prejemajo klice glede možnosti oddaje lastniških živali. "Lastniki se živali bodisi naveličajo, ali pa se preselijo v novo stanovanje, kjer živali niso dovoljene. Morda je novo bivališče zanje premajhno, morda pa živali preprosto ne želijo več. Dogajajo pa se tudi odvzemi, ki sicer niso tako pogosti. Pogosto pride do situacije, ko starejši lastniki umrejo in za seboj pustijo mlade pse. Žal ima danes lahko vsakdo žival, ki si jo zaželi, potem pa se jo znenada naveliča in jo preprosto zapusti," največjo težavo dandanes izpostavi zaposlena.
Posvojene živali so sicer izjemno hvaležne, a pogosto ne dobijo prave priložnosti. Eden izmed takih je starešina zavetišča po imenu Loki. Tu je že od leta 2017, ko je imel eno leto. Zaradi svoje ogromne pojave in glasnega laježa marsikoga prestraši. Ker pa je tu skoraj celo življenje, je zavetišče sprejel za svoj dom.
Potencialni posvojitelji bi morali vložiti nekaj več truda in časa, preden bi ga lahko odpeljali v nov dom. Začeti pa bi morali z obiski preko ograje, da bi se jih postopoma privadil. "Prepričana sem, da bi jih sčasoma, to je po nekaj obiskih, sprejel. Podobno, kot je doslej sprejel še vsakega zaposlenega," doda.
O tematiki odgovornega skrbništva živali na našem mediju pogosto pišemo, saj že vrsto let organiziramo brezplačni izobraževalni dogodek Festival za ljubitelje živali. Tam otroci in ostali obiskovalci spoznajo številne živalske vrste, poleg tega pa imajo priložnost spregovoriti z njihovimi odgovornimi skrbniki in tako prejeti koristne informacije.
zakaj se ne da članka o socialnih stanovanjih komentirat?....prvo kot prvo je potrebno vse čefurje, pri katerih se odkrije najmanjša goljufija sterat ven iz neprofitnih stanovnj in odvzet slovensko državljanstvo... priseljenci iz blakana pač ne smejo imeti enakih pravic in… ...prikaži več ugodnosti kot domačini...na tem področju bo potrebno spisat popolnoma novo zakonodajo in celo spremenit ustavo, če je treba...se ti naseli notri neka čefurska golazen, ki je 3 generacije ne spraviš ven..to se more nehat.
Zavetišče preimenujte v zbirališče žive hrane za divjad in živalski vrt,problem rešen za vedno.
'Posvojnina' bi morala biti breme bivših lastnikov teh živali. Z dodatki. Kaj niso psi čipirani? Za potepuške 'divje' pse pa je včasih 'skrbel' šintar, ki jih je polovil in evtanaziral, še preden so se razmnožili. Muc pa tako in tako… ...prikaži večo zna preživeti sam, če le najde kakšen skedenj z dobrovoljnim lastnikom. Lahko bi jih torej razdelili po kmetijah, vsak bi jih bil vesel. 'Razvajeni' hišni mački so pa problem - a tudi ti bi morali biti obvezno čipirani, saj dobesedno živijo med ljudmi.