Premier Borut Pahor je danes razkril, "da bi si v bistvu želel, da bi javnost odločila o arbitražnem sporazumu" za rešitev spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Do tega, da bi sam predlagal referendum, pa ima "en sam pomislek", to je, da v EU ne bi dobili napačnega signala, da "mi želimo podaljšati rok za dokončna pogajanja Hrvaške z EU".

Izjava zavezujoča

Izjava hrvaške premierke Jadranke Kosor švedskemu predsedstvu Evropske unije je za državo zavezujoča, je pojasnila pravna strokovnjakinja Mirjam Škrk. Hrvaški sabor lahko izjavo Kosorjeve po nedavnem srečanju s premierom Borutom Pahorjem razglasi za nično, vendar to ne more imeti mednarodnopravnih učinkov, je dejala.

V odgovoru na vprašanja novinarjev je Pahor dejal, da je arbitražni sporazum "dober in za Slovenijo zelo ugoden, če bo sprejet tak, kot je". Zato bi rad, da "uspeh, ki ga je dosegla slovenska diplomacija, potrdi tudi ljudstvo na referendumu", saj bi bilo to po njegovem "imenitno".

Referenduma bi si Pahor želel tudi zato, da kasneje ne bi bilo "spekulacij, da je bil ta odločitev sprejeta v nekem ozkem političnem krogu brez posvetovanja za širšo javnost". Dodal je, da "ve, da je javnost na začetku zelo kritično sprejela dogovor (med njim in hrvaško premierko Jadranko Kosor), ker iz pisnega dela ni bilo vse jasno", meni pa, "da sedaj, ko je vse jasno, lahko to razume kot velik uspeh".

V odgovoru na novinarska vprašanja je sicer Pahor "zares uspešno rešitev zapleta s Hrvaško" tudi označil za največji uspeh v zunanji politiki njegove vlade.

Borut Pahor pravi, da bi bil uspešen referendum imeniten uspeh. © Nik Rovan

"Prepuščeni sami sebi"
Že pred tem je Pahor v DZ na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS), ali ima vlada pripravljeno strategijo za arbitražo ail kakšno drugo obliko reševanje spora s Hrvati, odgovoril pritrdilno.

Poudaril je, da je bil dogovor s hrvaško premierko Jadranko Kosor ena najbolj uspešnih političnih in diplomatskih potez Slovenije v 18 letih glede obmejnega spora. Pahor je tudi zatrdil, da po propadlih pogajanjih, ki so potekala pod vodstvom evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, na Slovenijo ni bilo več nikakršnega pritiska in da sta bili državi prepuščeni sami sebi. Do sedanjega dogovora je po Pahorjevih besedah prišlo na podlagi njegove iniciative po obnovitvi dvostranskih pogovorov.

Vrnitev k drugemu predlogu
"Mi smo dobili zavezo Hrvaške, da bo mejno vprašanje tako ali drugače rešeno pred njenim vstopom v EU. To je bilo pisno potrjeno tudi z obvestilom zunanjega ministrstva Hrvaške prejšnji teden, v torek, ko je zelo jasno reklo, da se vračamo na izhodišča iz 15. 6. 2009," je dejal. To po besedah Pahorja pomeni, da se vračamo k predlogu arbitražnega sporazuma komisarja Rehnu, ki v tretjem členu med drugim določa spoj oz. stik z odprtim morjem. "Razen v sporazumu Drnovšek-Račan Slovenija takega dosežka v naporu za rešitev mejnega vprašanja ni dosegla."

Pri dogovoru med državama je posredovala tuja diplomacija, priznava Pahor. © Anže Petkovšek

Posredovala "ena od diplomacij"
Na dodatno vprašanje Jelinčiča, ali so na Slovenijo pritiskale vlade ZDA ali članic EU oz. celo Vatikan, pa je Pahor povedal, da se je konec julija po lastnih besedah na svojo željo sestal "z eno od svetovnih diplomacij in jo prosil, da je posrednik in priča v teh pogajanjih". To je bilo potrebno, "da bo tisto, kar je dogovorjeno, tudi uresničeno."

Po njegovem mnenju vlada zaenkrat ne bo predlagala referenduma. Če bo kdo drug predlagal referendum, "pa tudi prav, naj odločijo ljudje". Pahor je sicer obljubil, da bo vlada izhodišča za arbitražni sporazum poslana v DZ.

"Brez obveznosti"
Predsednik hrvaškega parlamenta Luka Bebić je izjavil, da ne vidi posebnega razloga za razpravo o pogajanjih med Slovenijo in Hrvaško, potem ko je sabor sprejel prvi predlog evropskega komisarja Ollija Rehna. Dodal je, da drugi Rehnov predlog iz 15. junija ni bil sprejemljiv za Hrvaško in da je tudi Slovenija imela pripombe. Bebić poudarja, da so "vse opcije odprte", napoved nadaljevanja pogajanj, ki so bila prekinjena 5. junija, pa ne pomeni nobenih obveznosti.

Ponovil je, da Hrvaška vztraja pri pogajanjih na podlagi mednarodnega prava in da članstva v EU ne bo kupovala z lastnim ozemljem. Na vprašanje, zakaj hrvaška stran ne opravlja raziskav, kaj menijo državljani glede hrvaško-slovenskih pogajanj, kot to počnejo v Sloveniji, pa je odgovoril, da kakršenkoli pritisk javnosti ne bo rešil ničesar.