Slovenija
187 ogledov

Življenjska pot Janeza Drnovška

Drnovšek je Slovenijo popeljal iz tranzicijske v državo EU. Bobo
Janez Drnovšek je bil dolgoletni predsednik vlade in med letoma 2002 in 2007 drugi predsednik v samostojni Sloveniji.

Bil je ena od osrednjih političnih oseb vse od konca 80. let minulega stoletja, v času osamosvajanja Slovenije in nato v obdobju tranzicije, ko je država prešla iz planskega v tržno gospodarstvo, se pripravljala na vstop v EU in zvezo Nato.

Kot predsednik republike je opozarjal na socialna in okoljska vprašanja, pozival k pozitivnemu mišljenju in spreminjanju razmer na bolje. V zadnjih letih ga je spremljala huda bolezen. Proti koncu predsedniškega mandata se je povsem umaknil iz javnega življenja. Bolezen ga je dokončno premagala danes.

 
 

Nehajmo biti pohlepni. Dvignimo se nad svojo sebičnost in poglejmo okrog sebe. Ustavimo samouničevalno tekmo. Postanimo ljudje.

Janez Drnovšek

 
Presenetljiv vzpon na politični vrh
Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je končal na ljubljanski ekonomski fakulteti, leta 1986 pa je na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti doktoriral iz ekonomskih znanosti. Po karieri v bančnem sektorju je bil aprila 1989 pri 39 letih na presenečenje mnogih izvoljen za slovenskega predstavnika v predsedstvu nekdanje SFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi predsednik predsedstva nekdanje SFRJ.

V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil glavni pogajalec med slovenskim vodstvom in vodstvom nekdanje Jugoslavije ter vrhom Jugoslovanske ljudske armade, julija 1991 pa se mu je uspelo dogovoriti za dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je leta 1992 prejel najvišje državno odlikovanje – zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

Leta 1999 so Drnovšku v kliničnemu centru odstranili ledvico. Vendar se mu je bolezen pozneje ponovila. © BOBO

 
Štirikrat mandatar
Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade. Po parlamentarnih volitvah leta 1992, na katerih je zmagala Liberalno demokratska stranka, je spet postal predsednik vlade.

Svoj tretji mandat je Drnovšek začel januarja 1997, vodenje vlade pa je po izglasovani nezaupnici aprila 2000 predčasno končal junija 2000. Po zmagi LDS na državnozborskih volitvah leta 2000 je oblikoval že svojo četrto vlado.

 
 

Začenja se novo obdobje, tako zame kot za državo.

Ob izvolitvi za predsednika 2002

 
Drugačen predsednik
Na predsedniških volitvah leta 2002 je bil prvega decembra v drugem krogu, v katerem se je pomeril s tedaj vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar, izvoljen za predsednika republike. "Začenja se novo obdobje, tako zame kot za državo," je dejal po objavi delnih neuradnih izidov volitev.

Dan pozneje, 2. decembra, je odstopil s funkcije predsednika vlade, čez nekaj dni je odstopil kot predsednik LDS, svoje članstvo v stranki pa je zamrznil. Januarja 2006 je iz stranke izstopil. Kot predsednik države je spodbudil pogovore o prihodnosti Slovenije. Konec januarja 2006 je predstavil pobudo, da vse ljudi, ki so pozitivno misleči in želijo prispevati k rešitvi problemov doma ali v svetu, poveže v tako imenovano civilnodružbeno Gibanje za pravičnost in razvoj.

Drnovšek je bil veliko na poti v tujini. © BOBO

 
Navduševal in razburjal
Kot idejni vodja novega gibanja je Drnovšek s svojimi izjavami večkrat prišel v polemike z vlado Janeza Janše. Februarja 2006 je javnost presenetil s pomilostitvijo nekdanjega direktorja družbe Hit Danila Kovačiča, skozi leto pa je z Janševo vlado prihajal v vse pogostejša nesoglasja. Z namenom, da opozori, da stanje v državi ni dobro, se letos ni udeležil slovesnosti ob dnevu državnosti v Ljubljani.

Presenečal je tudi z nekaterimi potezami na zunanjepolitičnem področju, ki jih je vlada tudi ostro kritizirala. Oktobra 2006 je ocenil, da je samostojnost za Kosovo edina realna možnost, in mednarodni skupnosti predstavil svojo pobudo glede ureditve prihodnjega statusa, s čimer si je nakopal jezo Beograda.

Javnost je pred dvema letoma presenetil z novico, da ima hči Nano Forte, kljub mladosti že priznano glasbenico. © BOBO

 
V začetku leta 2006 je predstavil svojo pobudo za rešitev krize v sudanski pokrajini Darfur. V sodelovanju s človekoljubnimi organizacijami je sprožil dobrodelno akcijo Svet za Darfur, s katero so zbrali več kot dvesto milijonov takratnih slovenskih tolarjev za begunski center Hamidija. Pripravil je tudi mirovni načrt za Darfur, v Sloveniji pa gostil srečanje z delegacijama uporniških skupin iz pokrajine, ki nista podpisali mirovnega sporazuma. Pogovori so se končali brez jasne rešitve. Načrtovane poti v Sudan zaradi varnostnih razlogov ni opravil.

Znanje in razmišljanja prelival na papir
Drnovšek je bil avtor številnih člankov s področja kreditne in monetarne politike ter mednarodnih finančnih odnosov, v katerih se je osredotočal na svetovno dolžniško krizo. Leta 1996 je izšla njegova knjiga Moja resnica, v kateri je popisal svojo izkušnjo in pogled na razpad nekdanje Jugoslavije. V zadnjih letih je svoje analize in komentarje aktualnih mednarodnih vprašanj objavljal v pomembnih svetovnih medijih.

Naključje je hotelo, da sta skoraj istočasno odšla tako Drnovšek kot psiholog Janez Rugelj, ki mu je Drnovšek še 19. decembra lani podelil priznanje za življenjsko delo. © BOBO

 
Leta 2006 je začel objavljati knjige s področja duhovnosti. V Mislih o življenju in zavedanju je bralca pozval, naj se zazre vase in premisli, kaj lahko stori za pravičnejšo družbo in boljše življenje. Sledili sta knjižica Zlate misli in knjiga Bistvo sveta. S področja duhovnosti so tudi Pogovori, ki so izšli letos.

Zasebno življenje
V začetku leta 2006 je potrdil novico, da ima 24-letno zunajzakonsko hčerko, za katero je izvedel leto dni prej. Nana Forte je predstavnica mlajše generacije skladateljev, ki se je že uveljavila v Sloveniji in tujini. V zakonu se mu je rodil sin Jaša.

Zdravstvene težave
Janez Drnovšek je imel v zadnjih letih večkrat zdravstvene težave. Julija 1999 so ga v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani operirali in mu zaradi tvorbe na njej odstranili desno ledvico. Leta 2001 so ga zaradi motnje srčnega ritma sprejeli na center za intenzivno interno medicino kliničnega centra.

23. decembra lani je Janez Drnovšek ob boku naslednika Danila Türka Slovencem še zadnjič javno pomahal v slovo. © BOBO

 
Na rednem zdravniškem pregledu so mu jeseni 2001 odkrili sumljive tvorbe v pljučih, za katere so domnevali, da so metastaze, pozneje pa se je to pokazalo še na jetrih. Leta 2006 je prvič odkrito spregovoril o svoji bolezni. Povedal je, da se je leta 2003 posvetoval z nekaterimi strokovnjaki za alternativno medicino, popolnoma spremenil življenjski slog in postal vegetarijanec. V Ljubljani pa je oktobra lani opozoril, da je onkološko zdravljenje raka edino učinkovito zdravljenje in da ni nobene alternative.

Na osrednji državni slovesnosti ob dnevu državnosti 24. junija 2006 v Ljubljani mu je postalo slabo in za krajši čas je izgubil zavest. Zaradi slabega počutja pa prvega novembra lani ob dnevu spomina na mrtve ni položil vencev na ljubljanskih Žalah.

V zadnjih mesecih se je povsem umaknil iz javnega življenja. Novembra je bil na spletni strani Gibanja objavljen njegov zadnji zapis. Zadnjič ga je lahko javnost videla 23. decembra lani, ko se je z vojaškimi častmi poslovil od predsedniške funkcije in jo predal novoizvoljenemu predsedniku Danilu Türku. Janez Drnovšek je umrl star 58 let.

Komentarjev 1
  • Avatar Džoser
    Džoser 12:04 12.maj 2016.

    vse to je res vendar ima tudi temne strani,ki jih tisti,ki ga niste osebno poznali ne veste.Bil je prvi "SLOVENSKI TAJKUN" in grobar Slovenskega gradbeništva in gospodarstva.