Na današnjem kolesarskem spomeniku po Lombardiji si je izjemni italijanski kolesar Domenico Pozzovivo še zadnjič pripel svojo tekmovalno številko. Legendarni kolesarski veteran se bo poslovil od aktivnega kolesarstva na svoji domači dirki, na kateri je leta 2011 za vsega 10 sekund zgrešil zmago ter na koncu končal na šestem mestu, kar ostaja njegov najboljši rezultat na zadnjem spomeniku sezone, katerega je ponovil tudi leta 2017.
Legendarni italijanski veteran, ki bo novembra dopolnil že 42 let, je sicer postal profesionalec pred sezono 2005, ko se je pridružil ekipi Ceramica Panaria-Navigare. Takrat je veljal za enega najbolj nadarjenih kolesarjev na svetu, potem ko je še pred svojo profesionalno pogodbo stal na stopničkah U23 Gira ter dirke Valle d'Aosta, medtem ko je na U23 svetovnem prvenstvu zasedel četrto mesto.
In kmalu je nizkorasli (165 cm) italijanski hribolazec opozoril nase tudi med profesionalci, ko je leta 2008 zabeležil svojo prvo izmed sedmih uvrstitev v prvo deseterico na dirki po Italiji. Večkrat je sicer veljal za enega glavnih favoritov za stopničke na svoji najljubši dirki, a je predvsem zaradi katastrofalnih voženj na čas njegov najboljši rezultat z Gira peto mesto, katero je dosegel v letih 2014 in 2018.
Tekom svoje kariere tudi ni imel sreče s poškodbami in padci, medtem ko jo je najhuje odnesel leta 2019, ko je bil udeležen v hudo prometno nesrečo, ko ga je na treningu zbil avtomobil. Med kolesarskimi navdušenci izjemno priljubljeni Italijan je takrat utrpel hudo poškodbo komolca, ki ga muči še danes, zaradi katere je tudi moral povsem spremeniti svojo pozicijo na kolesu. Prav zaradi te svoje nove pozicije in posebnega stila je postal še bolj prepoznaven v glavnini ter priljubljen med navijači.
Čeprav je tudi po svoji poškodbi uspel doseči nekaj odličnih rezultatov (3. na dirki po Emiliji, 4. na dirki po Sloveniji, 5. na Coppi Agostini in Route d'Occitanie, 6. in 9. na dirki po Švici, 6. in 8. na Settimani Internazionale di Coppi e Bartoli, 6. na dirki po Toskani, 7. na preizkušnji Mont Ventoux, 8. na dirki po Italiji in Tre Valli Varesine ter 10. na dirki po Abruzzu), je imel vse od poškodbe težave z iskanjem nove ekipe.
Potem ko je kar 13 sezon od 20 preživel pri ekipah Ceramica Panaria-Navigare (8 let) in AG2R la Mondiale (5 let), se v zadnjih sedmih sezonah pri nobeni ekipi ni zadržal več kot dve leti (2018, 2019 - Bahrain Merida, 2020, 2021 - NTT Pro Cycling, 2022 - Intermarche Wanty Gobert, 2023 - Israel-PremierTech, 2024 - VF Group-Bardiani-CSF-Faizane).
🍂L’ultima tappa della lunghissima carriera di Domenico Pozzovivo sarà al Lombardia, per lui 16 partecipazioni, la prima fu nel 2005🤯
— VF Group Bardiani-CSF Faizanè (@Bardiani_CSF) October 11, 2024
Ecco la formazione ufficiale🫵 #italianteam 🇮🇹#vfgroupbardianicsffaizane pic.twitter.com/8R3aovb24Y
Vse je kazalo, da se bo upokojil že po lanski sezoni, saj ni in ni mogel najti novega delodajalca, ko pa se je na koncu le uspel dogoviriti z ekipo Bardianija, je spoznal, da je to idealna priložnost, da pri isti ekipi, kot je pred 20 leti tudi začel kariero (le pod nekoliko drugačnim imenom), tudi zaključi svojo veličastno kariero.
Kljub izjemno bogati karieri Pozzovivo nikoli ni veljal za kakšnega serijskega zmagovalca, saj je zbral vsega 13 profesionalnih zmag, izmed katerih najbolj odmevata skupni zmagi na dirki po Trentu in Brixiji ter etapne zmage na največjih dirkah, kot so tista na Giru, po Kataloniji in Švici. Ima pa tudi tri etapne zmage z dirke po Trentu in tri z dirke po Brixiji.
Tekom svoje kariere je nastopil na kar 25 velikih tritedenskih dirkah, poleg sedmih uvrstitev v prvo deseterico na dirki po Italiji pa ima še eno šesto mesto z Vuelte. Odličen je bil tudi na najprestižnejših tedenskih etapnih dirkah, kjer ima kar pet uvrstitev v prvo deseterico na dirki po Švici, štiri na Tirrenu-Adriaticu ter dve na dirki po Kataloniji, katero je leta 2015 končal celo na stopničkah.
Pomembno vlogo je igral tudi na najprestižnejših enodnevnih klasikah. Zaradi njegove telesne zgradbe mu izmed kolesarskih spomenikov seveda niso ustrezale dirke Milano-San Remo, po Flandriji in Pariz-Roubaix, a je zato dosegel po tri rezultate v prvi deseterici tako na Liege-Bastogne-Liegu, kot tudi na dirki po Lombardiji. Prav tako izmed znamenitejših klasik velja omeniti še dvoje stopničke na dirki Tre Valli Varesine ter ene na dirki po Emiliji.