Kaj se je zgodilo z bliščem avtosalona?

Na avtomobilske salone hodim že več kot desetletje, vsako leto v Ženevo in pogosto tudi Frankfurt, ki si s Parizom bienalno izmenjuje organizacijo salona. Oba veljata za največja v Evropi. Pariški salon je pred dvema letoma na primer obiskalo 1,25 milijona ljudi. V Pariz je vedno lepo priti, saj je drugačen kot Ženeva. Je pač velemesto, kjer, tudi če imaš le eno popoldne časa, začutiš utrip mesta in življenja. V Ženevi in Frankfurtu novinarji povečini spimo daleč stran od mestnega vrveža, v Parizu pa se najde čas za večerjo na ulici, sprehod po mestu ali pa le za kavico in opazovanje ljudi.

Teroristov ni bilo

Na salon se dostopa z metrojem. Postaja je praktično pred vhodom na salon. Čeprav sem pričakoval, da bo nadzor poostren, pa nisem pričakoval podrobnih pregledov nahrbtnikov, osebnega in še rentgenskega pregleda. Francozi so po terorističnih napadih previdni. Če na vhodu ne bi bilo poostrene kontrole, se sploh ne bi spomnil, da se je še pred kratkim Pariz povezovalo le z napadi. Moja mama si je verjetno vseeno oddahnila, ko sem se vrnil. A strahu nikoli nisem čutil.

Tudi v dvoranah je mrgolelo varnostnikov, stranišča so se redno temeljito pregledovala, novinarskega kolega, ki se je samo za meter odmaknil od svojega fotografskega nahrbtnika, je hitro za rokav pocukal varnostnik. V Ženevi marca letos, na primer, ni bilo na vhodu prav nobenega nadzora. Horda novinarjev se ob 7.uri, ko se odprejo vrata, naenkrat požene na vhod v borbi za čim boljše mesto v novinarskem središču in prve fotografije vozil.

Žalosten pogled na luknjo

V Ženevi dogajanje poteka na enem mestu, v veliki hali na dveh nivojih, novinarsko središče je oddaljeno pet minut hoda. Internet dela odlično, sedežev in miz za vse novinarje je več kot dovolj. V Parizu je drugače. Avtomobilisti so razdeljeni v pet hal, ki so med seboj oddaljena toliko, da sem na dan naredil skoraj 20.000 korakov. Novinarji se moramo za čim boljši signal brezžičnega interneta znajti kar po svoje, saj v novinarskem središču ni dovolj mest za vse, pa še predalev od dogajanja je. Dela se v stoje, na razstavnih prostorih proizvajalcev, ki najamejo svoj brezžični internet. To sem pričakova in bil na to pripravljen, zato nad dejstvom, da so pogoji za delo slabi, nisem bil niti malo razočaran. Vedel sem, v kaj se spuščam.

Pripravil sem se tudi na to, da bo letos zasedba avtomobilskih znamk okrnjena. Sedem pomembnih znamk je iz različnih razlogov izpustilo salon, tudi tako pomembne, kot so Mazda, Volvo in celo Ford. Razstava je postala predraga, internet pa prepoceni. Izplen z oglaševanjem na blogih in spletnih omrežjih je veliko večji, kot, če si prisoten na salonu, je razloge za neudeležbo potrdil eden od neudeležencev. Tako je bil prav žalosten pogled na prazno luknjo, kjer je včasih razstavljal Lamborghini.

Zlatan, kako si?

Na splošno, razen domačih, francoskih znamk, so drugi proizvajalci skoparili z razkošjem, sploh predstavitve so bile daleč od šovov, ki smo jih bili deležni marca v Ženevi. Volkswagen ponavadi na razstavni prostor pompozno, v spremstvu neštetih plesalk in vizualnih učinkov, pripelje svoje adute, tokrat pa je svojega glavnega aduta, električni koncep I. D., pokazal na majhnem odru. V halah, razen glavni, številka 1 z domačimi proizvajalci, se ljudi ni gnetlo. Na salonu tudi ni bilo pomembnih osebnosti.

V Ženevi sem pred leti naključno srečal Zlatana Ibrahimovića. Takrat je igral še za Inter, katerega tekme sem si nekajkrat ogledal v Milanu. V Ženevo si je prišel ogledal avtomobile. Ko sem ga v "bratskem jeziku“ ogovoril "Zlatan, kako si," sva brez težav spregovorila nekaj besed in se fotografirala. Na salonih je bilo v preteklosti možno od blizu spoznati tudi Terminatorja (Arnold Schwarzenegger), Shakiro in podobne zvezde svetovnega formata. Letos francoskega predsednika ni bilo, bil je samo francoski premier. Edini znan obraz, ki sem ga videl, je bil nekdanji zvezdnik F1 Alain Prost, pa še ta je bil pri Renaultu po službeni dolžnosti. Celo hostese so bile letos zelo zadržane. Po večini so visoke pete zamenjale za športne copate.

Salon za obiskovalce še vedno magnet

Ali salonu umirajo, bi se vprašali? Morda niso več tako zanimivi za novinarje, saj so vse, oziroma večina novosti znanih v naprej, a so vselej priložnost, da novinarjem vržejo kost za glodanje. Morda letos ni bilo toliko avtomobilskih novosti, so pa veljaki izrekli močne besede, ki bodo revolucionarno vplivale na mobilnost, že zelo kmalu.

So pa po mojem mnenju avtosaloni še naprej zanimivi za obiskovalce. Praktično ni več avtomobilista, ki ne bi poskrbel za animacijo. Saloni so postali neke vrste zabaviščni parki z veliko virtualne vsebine.

Pariz je ob tem za slovenske ljubitelje avtomobilov, kljub temu, da je Ženeva bliže, kot tudi Frankfurt, najbolj dostopen in atraktiven. Če letite z nizkocenovnikom so letalske karte zelo poceni, če hotel rezervirate pravočasno, se tudi dobi ugodna cena. Pri tem se vam ni treba obremenjevati kako daleč od salona spite, saj je vožnja z metrojem hitra in enostavna.

Kaj bomo videli v Ljubljani?

Na letošnji salon v francosko prestolnico so prišle okrepljene ekipe slovenskih uvoznikov za avtomobilske znamke. Razlog je znan, Ljubljana bo po Celju leta 2006, prihodnje leto marca spet gostila avtomobilski salon. Glede na slišano v pogovorih, bo salon na nivoju. Obetamo si lahko tudi to ,da bomo Slovenci med prvimi na svetu videli katere od serijskih modelov, ki bodo predstavljeni prihodnjo pomlad.