Ob predstavitvi citroëna DS leta 1955 v Parizu je med avtomobilsko srenjo završalo, saj je postalo jasno, da bo avtomobil v marsičem še dolgo časa postavljal merila konkurenci. Od slednje se ni razlikoval le po drznem dizajnu in številnih prikupnih detajlih, temveč še bolj po napredni tehnologiji, predvsem hidropnevmatskem vzmetenju, ki je omogočalo dotlej nepredstavljivo raven dinamične in udobne vožnje obenem.
|
Skice zadnje izpeljanke DS 23 IE |
Boginja v pravem pomenu besede
Ime DS je nastalo na podlagi prototipov, ki so bili poimenovani kot D1, D2 … Razvijalci so
začeli o njih govoriti v množini in tako se je uveljavilo ime DS. Francozi so žabi, tako ime se je
je zaradi njene oblike in delovanja vzmetenja prijelo na tej strani Alp, dali ime "la deese" –
boginja.
Zunanja oblika žabe je bila nekaj zelo drugačnega od takratnih avtomobilov, ki so bili povečini škatlastih zunanjih oblik, znotraj pa precej majhni in neudobni. Žaba je s sprednje strani ogromna, zadnji del pa potisnjen proti tlom kot pri istoimenski dvoživki.
|
Notranjost je bila za tiste čase zelo udobna in drugačna. |
Zadnji par koles je skoraj v celoti skrit pod blatnikoma, ki pa ju je v primeru nuje mogoče enostavno odmontirati. Tudi sicer je žaba zgrajena precej enostavno, samonosna konstrukcija omogoča enostavne prilagoditve, zaradi zmanjšanja skupne mase je motorni pokrov iz aluminija, streha pa iz steklenih vlaken. V oči padejo nekateri detajli, kot so zadnji smerniki, vgrajeni v streho, ali vrata brez okvirjev. Leta 1967 so avtomobilu nekoliko spremenili zunanjost in mu dodali nove sladkorčke, recimo dva para sprednjih luči, ki s pomočjo dodatnega stekla s spremenljivim kotom sledijo zavoju koles skozi ovinke. Žaba je bil prvi serijski avtomobil s sprednjimi diskastimi zavorami.
Nekaj posebnega in izraz napredne elegance pa je tudi notranjost, delo italijanskega oblikovalca Flaminia Bertonija. Prostornosti in udobju potnikov je bil dan velik poudarek, na ameriškem in avstralskem trgu se je prodajala različica s klimatsko napravo in trostopenjsko avtomatiko.
|
Kabrio izvedenka je po mnenju mnogih eden od najlepših brezstrešnih avtomobilov. |
Kot je že omenjeno, je postala žaba del zgodovine v prvi vrsti po svojem vzmetenju. Hidropnevmatsko vzmetenje je pomenilo velik preskok v razvoju avtomobilov, saj je omogočalo, da je avtomobil ohranil svojo lego in udobje ne glede na prilagoditev. Klasične jeklene obese je nadomestil zaprti hidravlični tokokrog, v katerem je posebna črpalka ohranjala stalni pritisk med 130 in 150 barov. Ko se je katero izmed koles znašlo v luknji, je osrednji cilinder potisnil olje v druge zračno-oljne bunke nad kolesi; ko se je katero izmed koles znašlo preblizu tlom, pa v njeno bunko.
S tem se je lega avtomobila neprestano izenačevala, tresljaji so bili izničeni, avtomobila pa se je prijelo ime leteča preproga. Ne glede na obremenitev je bil avto med delovanjem vedno na isti višini, ko pa je voznik izstopil, se je pohlevno stisnil k tlom. Hidravlika je v otročje lahko delo spremenila tudi vrtenje volana, prestavljanje (gre za prvi avtomobil s polavtomatskim menjalnikom na svetu) in zaviranje. Kasneje je bilo mogoče s hidravliko nastavljati oddaljenost od tal ali pa si z njo pomagati pri menjavi koles. Za izboljšanje lege so inženirji sprednji kolotek zasnovali nekoliko širše in tudi dimenzije koles spredaj in zadaj se razlikujejo. Obstajale so seveda tudi temne plati hidravlike, najbolj so voznike jezili stroški popravil, ki so bili posledica vdora vlage v sistem ob daljši neuporabi.
|
Karavanska žaba je bila redek gost na naših cestah. |
Motorji so bili sprva šibka točka žabe. Prvotni načrti, da bodo vanjo vgrajevali V6 motor, se je zaradi stroge francoske davčne zakonodaje in težav pri razvoju izjalovila, tako da je imel model DS 19 kar nekoliko dodelan štirivaljnik predhodnika traction avanta. Ker pa je bil agregat po zasnovi zelo velik, sprednji del avtomobila pa zaradi nizke linije ni zagotavljal dovolj prostora, so motor postavili tako, da kar dobršen del štrli v potniško kabino. Eno izmed štirih svečk je tako mogoče zamenjati le iz notranjosti. Motor s 1911 ccm prostornine je sicer zmogel 55 kW (75 KM). Leta 1965 so ga nekoliko izboljšali in mu povečali prostornino (izvedenka DS 20). Istega leta so začeli še proizvodnjo izvedenke DS 21 z 2175 ccm prostornine, kasneje pa še z elektronskim vbrizgom – DS 21 injection electronique. Moč slednjega je bila sedaj spodobnih 80 kW (109 KM), najvišja hitrost pa 188 km/h. Leta 1972 sta sledila še vedno štirivaljna DS 23 in DS 23 injection electronique s 105 kW (143 KM) moči.
Istočasno s hidravlično žabo je bila izdelana tudi cenejša različica ID, ki je imela navadno vzmetenje, prav tako je bila osiromašena za polavtomatski menjalnik in servo volan. Zelo uspešna je bila kabriolet izvedenka, ki je po mnenju mnogih eden od najlepših avtomobilov brez strehe sploh. Za družine je bila namenjena karavanska izvedenka.
|
Predsedniku De Gaullu je žaba rešila življenje. |
Citroën DS je skozi leta prek filmov in televizije poleg Eifflovega stolpa postal sinonim za Francijo in redno kotira v zgornji polovici lestvice najmarkantnejših avtomobilov zgodovine.
Predstavljal je napredek povojne francoske družbe, eden od njegovih najsvetlejših trenutkov slave pa se je zgodil 22. avgusta 1962, ko je rešil življenje predsedniku Charlesu de Gaullu. Atentator je streljal na predsednikovo žabo, vendar je ta kljub predrtim pnevmatikam s polno hitrostjo pobegnila s prizorišča napada. Dogodek ponazarja film Dnevi šakala. Med lastniki žabe so bili med drugimi igralec Alec Guinnes, papež Janez XXIII., kozmonavt Jurij Gagarin in igralka Brigite Bardot.
