Čeprav je prvo svetovno vojno oziroma veliko vojno, kot so jo poimenovali takrat, glede na število žrtev in trpljenje zasenčila druga svetovna vojna, ki se je zaradi nerazčiščenih problemov zgodila dvajset let pozneje, pa je velika vojna v marsičem bolj vplivala na svet.
Nikoli do takrat namreč človeštvo ni bilo priča takšnim strahotam in uničenju, po vojni je propadlo več stoletnih imperijev (avstro-ogrsko cesarstvo, turško cesarstvo …), njene posledice so bile vzrok za vzpon komunizma in nacifašizma ter za še eno, še veliko hujšo vojno. V prvi svetovni vojni so bila prvič uporabljena številna nova orožja, kot so bojni plin, bombniki in tanki, druga, recimo podmornice ter težko topništvo, pa so na novo spisala vojne priročnike.
Slovenski zemlji ni bilo prizanešeno
Zgodovinski zaplet je znan – po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika princa
Ferdinanda v Sarajevu so v vojno konec julija 1914 druga proti drugi stopile številne evropske
sile, ki so vojno prenesle tudi na ozemlja kolonij po vsem svetu.
Najhujše bitke so se bile na zahodni fronti, predvsem na Sommi, vojaki so krvaveli na
vzhodni fronti, na Balkanu pa na solunski fronti. Leta 1915 je vojna z odprtjem jugozahodne fronte
prišla tudi na slovensko ozemlje. Del te fronte je bil tudi okoli 90 kilometrov dolg odsek tako
imenovane soške fronte, kjer je v naslednjih dveh letih in pol na avstro-ogrski in italijanski
strani umrlo okoli 300 tisoč vojakov, veliko med njimi je bilo tudi Slovencev.
O njihovih usodah tudi danes govori gora literature pa tudi številne ostaline, spomeniki in muzeji. Za njihov ogled ni treba v tujino, saj jih je veliko tudi v Sloveniji, eden od najbolj znanih pomnikov dogajanja izpred devetih desetletij pa je Kobariški muzej. Vojna se je v Posočju končala po 12. ofenzivi, ko so združene nemško-avstrijske enote Italijane pregnale do reke Piave. Leto pozneje, po koncu vojne, so se Italijani vrnili in brez boja ter na podlagi mirovne pogodbe z Avstro-Ogrsko v Saint Germainu zasedli tretjino današnje Slovenije.
Nogomet in darila na fronti
O nesmislu vojne in njenem doživljanju s strani vsakdanjih vojakov pričajo številni dogodki.
Med najbolj znanimi je spontano božično premirje na zahodni fronti leta 1914, ko so vojaki ene in
druge strani skupaj prepevali božične pesmi, se ponekod obdarovali ter celo skupaj zaigrali
nogomet. Neko pismo tako razkriva, da je na enem izmed sektorjev enota Nemcev natolkla Britance s
3:2. Naslednji dan se je morija nadaljevala.
Zadnji vojak, ki je uradno umrl v prvi svetovni vojni, je bil George Lawrence Price, Kanadčan, ki ga je ob 10.58 zadela ostrostrelska krogla.
Številne slovesnosti
Svet se bo dogodkov izpred devetih desetletij spomnil na številnih slovesnostih. V
Sloveniji bo v torek na Krnu spominska slovesnost z naslovom Pohod spomina 1918–2008. V Muzeju
novejše zgodovine v Ljubljani pa bodo odprli razstavo z naslovom Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
1918–2008. V Veliki Britaniji bodo polaganju vencev prisostovali tudi trije še živeči veterani.
|
Vasja Klavora, sicer poslanec in zdravnik, je tudi velik poznavalec prve
svetovne vojne.
|
Vasja Klavora, avtor več knjig o soški fronti, pravi:
Kakšen pomen je imela soška fronta za Slovence?
Soška fronta je bila največji vojaški spopad na slovenskem ozemlju v zgodovini.
Zaradi vojne je del slovenskega naroda doživel eksodus, saj so morali civilisti bežati daleč stran
od frontne črte. Po koncu vojne je velik del današnjega slovenskega ozemlja zasedla Italija, kar je
tudi močno zaznamovalo poznejše dogodke.
Koliko Slovencev je umrlo v prvi svetovni vojni in na katerih bojiščih so umirali?
Natančnih številk ni, smatra se, da je v vojni padlo okoli 30 tisoč Slovencev.
Zelo veliko jih je umrlo na ruski fronti, deloma na Balkanu, od leta 1915 pa so umirali tudi ob
Soči.
Poznali ste kar nekaj veteranov, ki so se bojevali v vojni. Kakšni so bili njihovi spomini
nanjo?
Zelo žalostni. V ospredju je bil boj za preživetje.
