Slovenski kolesarski as Primož Roglič (Red Bull-BORA-hansgrohe) bo na 79. dirki po Španiji lovil četrto zmago po letih 2019, 2020 in 2021. Na zahtevni trasi z vsega eno zares ravninsko etapo izrazitega favorita ni, a bo kot edini od četverice najbolj izpostavljenih kolesarjev v karavani na Vuelti nastopil prav Roglič.
Boj velike četverice na dirki po Franciji se je končal s prepričljivo zmago slovenskega asa Tadeja Pogačarja, ki pa ga na Vuelti pričakovano ne bo. Petindvajsetletni prvi kolesar sveta je takrat prepričljivo ugnal tako Danca Jonasa Vingegaarda kot Belgijca Remca Evenepoela.
Roglič bi moral biti del boja za najvišja mesta, a je zaradi grdega padca v 12. etapi predčasno odstopil. To se ni zgodilo prvič v karieri nekdanjega smučarskega skakalca. Leta 2021 je prav tako zaradi padca predčasno sklenil Tour in nato isto leto osvojil Vuelto. Leto kasneje ni ponovil istega scenarija, potem ko je moral predčasno skleniti tudi Vuelto, takrat z drugega mesta v skupnem seštevku za kasnejšim zmagovalcem Evenepoelom.
Lani je lovil četrto zmago po letih 2019, 2020 in 2021, a zaradi ekipnih ukazov do nje ni mogel poseči. Ob lanski zmagi na Giru in letošnjim slavjem na kriteriju po Dofineji je še dovolj dokazov, da sta v nogah 34-letnika še vedno dovolj moči in vzdržljivosti za največje dirke.
Nastop na letošnji španski pentlji je bil sicer zanj dolgo vprašljiv. Odpovedal je tudi nastop na klasiki San Sebastian minulo soboto, da bi se le v celoti posvetil začetku Vuelte na Portugalskem.
Številni favoriti brez velike trojice
Ob Rogliču bo avstrijsko-nemško moštvo na startu v Lizboni zelo močno, v njej bosta namreč tudi Kolumbijec Daniel Martinez in Rus Aleksander Vlasov. Martinez je na Giru zaostal le za Pogačarjem, medtem ko je Vlasov zaradi poškodbe gležnja moral predčasno končati nastop na Touru. Med osmerico je tudi zmagovalec dirke po Sloveniji Italijan Giovanni Aleotti, v gorah pa bosta pomagala še Španec Roger Adria in Nemec Florian Lipowitz. Osmerico bosta dopolnila še Nemec Nico Denz in Avstrijec Patrick Gamper.
Ob Rogliču pa bodo oči uprte še v obilico favoriziranih imen, ki bodo skušali izkoristiti odsotnost Pogačarja, Vingegaarda in Evenepoela. Lansko zmago bo branil Američan Sepp Kuss (Visma-Lease a Bike), ki je slavil pred takratnima moštvenima kolegoma Vingegaardom in Rogličem. Takratna zasedba "ubijalskih čebel" je v sezoni 2023 dobila vse tri tritedenske dirke in postala prva v zgodovini s tem dosežkom.
Zdaj bodo pri Visma-Lease a Bike ponovitev tega uspeha skušali preprečiti zasedbi UAE Team Emirates. Ta je s Pogačarjem na čelu dobila tako Giro kot Tour, na Vuelto pa poslala močno osmerico na čelu z Britancem Adamom Yatesom, Portugalcem Joaom Almeido in Američanom Brandonom McNultyjem.
V širokem izboru kandidatov za skupno zmago so še Ekvadorec Richard Carapaz (EF Education-EasyPost), Španci Mikel Landa (Soudal Quick-Step), Enric Mas (Movistar), Carlos Rodriguez (Ineos Grenadiers), Danec Mattias Skjelmose (Lidl-Trek), Italijan Antonio Tiberi (Bahrain-Victorious) in še nekateri drugi.
Slovenskih osem zmag na zadnjih 15 grand tourih
Dirka po Španiji je tako pred startom v Lizboni ena najbolj odprtih v zadnjih letih, slovenski ljubitelji kolesarstva pa bodo upali na nadaljevanje niza slovenskih zmag na tritedenskih preizkušnjah v letu 2024.
Skupaj sta Roglič in Pogačar dobila osem od zadnjih 15 tritedenskih dirk. Ta izkupiček Slovenijo beleži na sedmem mestu večne lestvice za Italijo (85 zmag), Francijo (51), Španijo (48), Belgijo (33), Veliko Britanijo (11) in Švico (10).
Pot do Rogličeve pete oziroma slovenske devete bo ena najtežjih v tem stoletju. V 21 etapah v skupni dolžini 3304 km bodo morali kolesarji namreč premagati kar 61.500 višinskih metrov, največ v zadnjih 20 letih.
Več kot 60.000 višincev v treh tednih
Organizatorji Vuelte, ki so tokrat "pozabili" na ravne ceste, so traso razdelili v dve vožnji na čas, pet razgibanih etap, pet še nekoliko bolj razgibanih, osem gorskih ter le eno pravo sprintersko etapo. Vse skupaj se bo začelo in končalo z vožnjo na čas, najprej za uvod od Lizbone do Oeirasa (12 km), nato za konec še v Madridu (24,6 km).
Edina kategorizirano ravninska etapa bo vmes le peta do Seville, v kolikor pa ritem najboljših ekip ne bi bil previsok, bi lahko morda tisti bolj vzdržljivi sprinterji na račun prišli še v drugi, tretji in morebiti tudi v zahtevnejši 17. etapi. Od boljših sprinterjev so v Španiji tako le Avstralec Kaden Groves (Alpecin-Deceuninck), Belgijec Wout Van Aert (Visma-Lease a Bike), Francoz Bryan Coquard (Cofidis) in Belgijec Arne Marit (Intermarche-Wanty).
Boji med najboljšimi se bodo začeli v četrti etapi na Pico Villuercas (14,6 km/6,2 %) z brutalno zahtevnimi zadnjimi petimi kilometri in v prvem tednu nadaljevali s krajšima gorskima zaključkoma v šesti in osmi etapi. Za konec prvega tedna bo naporna tudi deveta etapa do Granade s tremi zahtevnimi klanci pred ciljnim spustom.
Drugi teden tako rekoč ne ponuja časa za oddih. Organizatorji bodo kolesarje med drugim poslali na vrh Manzanede (15,4 km/4,7 %) v 12., Puerto Ancaresa (7,5 km/9,3 %) v 13. ter slovitega Cuita Negra (18,9 km/7,4 %) za konec drugega tedna v 15. etapi. Tudi vmes tekmovalce čakajo bolj ali manj razgibane trase.
Tretji teden se bo začel z etapo do vrha Lagosa de Covadonge (12,5 km/6,9 %), vrhunec pa prihaja v 19. etapi z zahtevnim koncem do Moncalvilla (8,6 km/8,9 %) in predzadnji dan s kraljevsko etapo s predhodnimi šestimi klanci prve ali druge kategorije do Picona Blanca (7,9 km/9,1 %).
Zadnja nedelja je rezervirana za vožnjo na čas v Madridu. Vsaj ta bo povsem ravninska in bo okronala kralja 79. Vuelte.
Kje, za vraga, je Roglič?
Potem ko je bil zaradi padca in poškodb s Toura Rogličev nastop na letošnji Vuelti dolgo časa pod velikim vprašajem, pa so navijači doživeli velik šok na četrtkovi uradni predstavitvi ekip. Na oder se je namreč povzpela tudi ekipa Red Bull-BORA-hansgrohe, ki pa je štela zgolj sedem članov ... nikjer namreč ni bilo Primoža Rogliča.
Pri kolesarskih navdušencih so se nemudoma prižgali vsi alarmi, a je vse zbrane pomiril Daniel Felipe Martinez, ki je ob Slovenčevi odsotnosti nekako prevzel vlogo kapetana in odgovarjal na voditeljeva vprašanja, ki je nemudoma vprašal, kaj se je zgodilo s Primožem.
"Prišli smo iz hotela in nimam pojma, kaj se je zgodilo. Tudi mi smo vsi čakali na njega," je v dobrem razpoloženju odgovoril odlični Kolumbijec ter s svojim sproščenim nastopom pomiril vse Rogličeve navijače, da ne gre za kaj hujšega.
No worries... 😎Roglic is in da house!
— La Vuelta (@lavuelta) August 15, 2024
🤪Que nadie se preocupe... Roglic está en #LaVuelta24 pic.twitter.com/wEDviixfoS
In na koncu so ga zbrani navijači le dočakali. Potem ko sta vmes svojo predstavitev opravili še dve drugi ekipi, se je z dvema minutama in 45 sekundami zamude na odru le pojavil trikratni zmagovalec španske pentlje, ki bo letos lovil še rekordno četrto zmago, s katero bi se na prvem mestu izenačil z legendarnim Roberto Herasom.
Rogliča so ob samostojnem prihodu na oder nemudoma vprašali, kje je bil, ko se je predstavila njegova ekipa, Primož pa je med smehom odgovoril: "Ne tukaj. Prišel sem malo kasneje." Ko pa ga je voditeljica povprašala, če se je izgubil, je Roglič razkril pravi razlog za zamudo: "Pravzaprav so mi rekli, da se začne ob osmih, tako da sem čakal v hotelu."
Primoz Roglic was late to his own team presentation for La Vuelta 2024 🥵
— SBS Sport (@SBSSportau) August 16, 2024
And you'll never guess the reason why 🤣 pic.twitter.com/GW65rw9KYJ
* Etape 79. dirke po Španiji:
17. 8. 1. etapa: Lizbona - Oeiras (12 km)****
18. 8. 2. etapa: Cascais - Ourem (194 km)**
19. 8. 3. etapa: Lousa - Castelo Branco (191,2 km)**
20. 8. 4. etapa: Plasencia - Pico Villuercas (170,5 km)***
21. 8. 5. etapa: Fuente del Maestre - Sevilla (177 km)*
22. 8. 6. etapa: Carrefour Jerez - Yunquera (185,5 km)***
23. 8. 7. etapa: Archidona - Cordoba (180,5 km)**
24. 8. 8. etapa: Ubeda - Cazorla (159 km)***
25. 8. 9. etapa: Motril - Granada (178,5 km)***
26. 8. prost dan
27. 8. 10. etapa: Ponteareas - Baiona (160 km)***
28. 8. 11. etapa: Tehnološki park - Cortiz (166,5 km)**
29. 8. 12. etapa: Ourense - Manzaneda (137,4 km)***
30. 8. 13. etapa: Lugo - Puerto de Ancares (176 km)***
31. 8. 14. etapa: Villafranca del Bierzo - Villablino (200,5 km)***
1. 9. 15. etapa: Infiesto - Cuitu Negru (142,9 km)***
2. 9. prost dan
3. 9. 16. etapa: Luanco - Lagos de Covadonga (181,5 km)***
4. 9. 17. etapa: Arnuero - Santander (141,5 km)**
5. 9. 18. etapa: Vitoria Gasteiz - Maeztu (179,3 km)**
6. 9. 19. etapa: Logrono - Alto de Moncalvillo (173,5 km)***
7. 9. 20. etapa: Villarcayo - Picon Blanco (172 km)***
8. 9. 21. etapa: Madrid (24,6 km)****
**** - kronometer
*** - gorska etapa
** - razgibana etapa
* - ravninska etapa
* Zmagovalci Vuelte v zadnjih 30 letih:
2023 - Sepp Kuss (ZDA)
2022 - Remco Evenepoel (Bel)
2021 - Primož Roglič (Slo)
2020 - Primož Roglič (Slo)
2019 - Primož Roglič (Slo)
2018 - Simon Yates (VBr)
2017 - Chris Froome (VBr)
2016 - Nairo Quintana (Kol)
2015 - Fabio Aru (Ita)
2014 - Alberto Contador (Špa)
2013 - Chris Horner (ZDA)
2012 - Alberto Contador (Špa)
2011 - Chris Froome (VBr)
2010 - Vincenzo Nibali (Ita)
2009 - Alejandro Valverde (Špa)
2008 - Alberto Contador (Špa)
2007 - Denis Menčov (Rus)
2006 - Aleksander Vinokurov (Kaz)
2005 - Roberto Heras (Špa)
2004 - Roberto Heras (Špa)
2003 - Roberto Heras (Špa)
2002 - Aitor Gonzalez (Špa)
2001 - Angel Casero (Špa)
2000 - Roberto Heras (Špa)
1999 - Jan Ullrich (Nem)
1998 - Abraham Olano (Špa)
1997 - Alex Zülle (Švi)
1996 - Alex Zülle (Švi)
1995 - Laurent Jalabert (Fra)
1994 - Tony Rominger (Švi)
1993 - Tony Rominger (Švi)
1992 - Tony Rominger (Švi)
1991 - Melcior Maur (Špa)
1990 - Marco Giovannetti (Ita)
1989 - Pedro Delgado (Špa)
1988 - Sean Kelly (Irs)
1987 - Luis Herrera (Kol)
1986 - Alvaro Pino (Špa)
1985 - Pedro Delgado (Špa)
1984 - Eric Caritoux (Fra)
1983 - Bernard Hinault (Fra)
1982 - Marino Lejarreta (Špa)
1981 - Giovanni Battaglin (Ita)
1980 - Faustino Ruperez (Špa)
1979 - Joop Zoetemelk (Niz)
1978 - Bernard Hinault (Fra)
1977 - Freddy Maertens (Bel)
1976 - Jose Pesarrodona (Špa)
1975 - Agustin Tamames (Špa)
1974 - Jose Manuel Fuente (Špa)
1973 - Eddy Merckx (Bel)
1972 - Jose Manuel Fuente (Špa)
1971 - Ferdinand Bracke (Bel)
1970 - Luis Ocana (Špa)
1969 - Roger Pingeon (Fra)
1968 - Felice Gimondi (Ita)
1967 - Jan Janssen (Niz)
1966 - Francisco Gabica (Špa)
1965 - Rolf Wolfshohl (Nem)
1964 - Raymond Poulidor (Fra)
1963 - Jacques Anquetil (Fra)
1962 - Rudi Altig (Nem)
1961 - Angelino Soler (Špa)
1960 - Frans De Mulder (Bel)
1959 - Antonio Suarez (Špa)
1958 - Jean Stablinski (Fra)
1957 - Jesus Lerono (Špa)
1956 - Angelo Conterno (Ita)
1955 - Jean Dotto (Fra)
1951-54 - ni bilo zmagovalca
1950 - Emilio Rodriguez (Špa)
1949 - ni bilo zmagovalca
1948 - Bernardo Ruiz (Špa)
1947 - Edward Van Dijck (Bel)
1946 - Dalmacio Langarica (Špa)
1945 - Delio Rodriguez (Špa)
1943-44 - ni bilo zmagovalca
1942 - Julian Berrendero (Špa)
1941 - Julian Berrendero (Špa)
1937-40 - ni bilo zmagovalca
1936 - Gustaaf Deloor (Bel)
1935 - Gustaaf Deloor (Bel)
* Rekorderji po številu zmag:
* 4 zmage: Roberto Heras
* 3 zmage: Tony Rominger, Alberto Contador, Primož Roglič
* 2 zmagi: Gustaaf Deloor, Julian Berrendero, Jose Manuel Fuente,
Bernard Hinault, Pedro Delgado, Alex Zülle, Chris Froome.
