V osemnajstih občinah, ki spadajo pod Skupno občinsko upravo Maribor, so preveliko hitrost in neupoštevanje prepovedi vožnje tovornih vozil prepoznali kot dva dejavnika, ki najbolj vplivata na prometno varnost. Zato so Medobčinsko redarstvo pooblastili k ukrepanju.
Pred kratkim so se v Medobčinskem redarstvu s sedežem v Mariboru tako javno pohvalili, kako skrbijo za umirjanje hitrosti na perečih točkah v mariborski prestolnici. V ta namen so najeli vozilo z mobilnim radarjem in ga postavili na nekaj lokacij v Mariboru, predvsem v bližini šol in vrtcev.
V času sedemurnega nadzora so ugotovili, da sicer večina voznikov spoštuje predpisano hitrost, vendar je vseeno dobra desetina voznikov vozila prehitro. Med njimi je bil voznik, ki je pri omejitvi 40 km/h sredi dneva po šolski ulici pridrvel s 70 km/h. Redarji so vseeno zadovoljni z videnim. "Upamo pa, da to ni samo posledica komuniciranja in napovedi akcije merjenja hitrosti, ampak da bo to praksa vsak dan na vseh cestah na območju MO Maribor. Prav tako nas veseli, da višina prekoračitev ni alarmanna, kar je razvidno iz povprečja hitrosti na vseh lokacijah." Namen mariborskih redarjev torej v prvi vrsti naj ne bi bilo inkasantstvo.
550 evrov na dan
In kje se dvignejo obrvi? V odgovoru, da so morali redarji merilnik najeti, saj da sami nimajo "lastnega radarja kot policija ali občinsko redarstvo v Ljubljani." Zato so za 450 evrov (brez DDV) na dan najeli vozilo z merilnikom pri ljubljanskem podjetju Intermatic. Gre za tisto podjetje, ki si je na spornih razpisih izborilo monopol nad dobavo in upravljanjem radarskih merilnikov za redarje v Ljubljani, Kranju in še kje.
"Če se bo pokazalo, da je interes občin v okviru skupne občinske uprave takšen, da je smiselno, da medobčinsko redarstvo kupi lasten radar, se bo seveda k temu pristopilo. Zaenkrat pa bi bil nakup lastnega radarja nesmiseln," so odločitev o najemanju merilnika utemeljili redarji, a hkrati tudi nakazali možnost dodatnega posla z najemodajalcem.
Pri meritvah v Mariboru je v avtu sedel tudi predstavnik Intermatica, redar je bil na sovozniškem sedežu. Predstavnik Intermatica je imel tako vpogled v podatke o kršiteljih, kar bi bilo lahko s stališča varstva zasebnosti sporno, saj ne gre za pooblaščeno osebo, kot to določa Zakon o prekrških.
Milijon evrov vredne nove naprave romale v skladišče
In zdaj bistvo: mariborsko mestno redarstvo zavaja s trditvijo, da z najemom samcatega merilnika za 450 evrov (brez DDV) na dan rešuje problematiko prehitrih voznikov. Mariborska občina ima v resnici v lasti skoraj več stacionarnih merilnikov hitrosti kot Ljubljana, Kranj in policija skupaj. A nobene od teh naprav ne uporablja.
Gre za 'nesrečne' naprave iz časa javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Iskra pri vzpostavljanju projekta inteligentnega vodenja prometa v štajerski prestolnici. Postavili so jih na prometno izpostavljena območja. Podatki kažejo, da je bil eden na Limbuški cesti v bližini osnovne šole Rada Robiča, torej prav tam, kjer so zdaj redarji merili z avtom.
Drug merilnik je bil svoj čas nameščen v križišču, v katerem se je leta 2016 zaradi divje vožnje zgodila strahovita nesreča mladih nogometašev z dvema mrtvima in enim trajnim invalidom.
Naprave pa so že leta 2012 nehote postale kolateralna žrtev nezadovoljstva nad početjem takratnega župana Franca Kanglerja. Po njegovem sestopu je nova občinska garnitura že delujoče merilnike ugasnila, odplačala, odmontirala in uskladiščila pri podjetju Nigrad. Po takratnih cenah je šlo vsaj za milijon evrov vredne naprave in podporno programsko opremo, vključno z namenskimi drogovi.
Na mestni občini Maribor so nam povedali, da je v skladiščih Nigrada trenutno 21 stacionarnih radarjev, kot je na spodnji fotografiji. Javne evidence sicer pravijo, da so takrat overili 30 naprav, torej se je najmanj za devetimi visokotehnološkimi napravami že izgubila sled.
Redarji: veliko dražje, obvezni so semaforji
Redarje, ki se po novem znotraj medobčinske uprave trudijo za prometno varnost v kar 18 občinah, smo vprašali, kaj so razlogi, da raje najemajo en merilnik, ne uporabljajo pa 21 lastnih. Zakaj jih ne bi razmestili po najbolj perečih točkah v 18 občinah znotraj medobčinske uprave in tako na nevarnih mestih ves čas spodbujali voznike k spoštovanju omejitev. S tem bi tudi razbremenili osebje, saj takšni merilniki ob primerni programski opremi delujejo povsem avtomatsko in ves čas.
"Ker gre za stacionarne fiksne radarje, ki delujejo v navezavi s semaforskimi križišči, je vzpostavitev tega sistema veliko dražja od najema mobilnega radarja."
Mariborsko redarstvo o domnevni vesoljski tehnologiji njihovih radarjev
"Tehnično redarjev iz projekta javno-zasebnega partnerstva z Iskro ne gre enačiti z mobilnimi radarji, ki so nameščeni v avtomobilih," so nas podučili redarji, ki jih vodi Uroš Kosi.
"Radarje, ki so bili v skladišču že 10 let, bi bilo treba ponovno kalibrirati. Predvsem pa, ker gre za stacionarne fiksne radarje, ki delujejo v navezavi s semaforskimi križišči, je vzpostavitev tega sistema veliko dražja od najema mobilnega radarja," strokovno utemeljujejo odločitev, da bo 21 merilnikov še naprej nabiralo prah.
Mariborski redarji torej trdijo, da bi bila ponovna uporaba uskladiščenih merilnikov zelo zapletena in povezana z visokimi stroški. In po njihovi razlagi bi morali obvezno stati poleg semaforiziranega križišča.
Urad: lahko stojijo kjerkoli, delujejo več deset let
Če navedbe držijo, smo vprašali na Urad za meroslovje RS, ki je pristojen za tipsko odobritev in overjanje merilnih naprav, tudi takšnih za hitrost. Skozi njihove roke so šli tudi uskladiščeni mariborski radarji. Njihovi odgovori so popolno nasprotje navedbam mariborskih redarjev.
"Ob pravilnem skladiščenju in rokovanju ne vidimo težave, da merila ne bi bila uporabna. Merilniki hitrosti so vedno zasnovani zelo robustno, za različna okolja uporabe in za nekajdesetletno uporabo," so povedali na Uradu.
Pojasnili so še, da so v Mariboru nabavili dva medsebojno sorodna tipa merilnikov. Prvi tip je deloval prek proženja meritev v indukcijski zanki, ki se vgradi v cestišče in čeznjo zapelje vozilo. Drugi tip pa je za proženje uporabljal meritev dopplerjevega radarja, torej brez potrebe po vgradnji zanke v cestišče. Glede slednjega tipa na Uradu izpostavljajo, da je za tiste čase uporabljal zelo sodobno različico dopplerjeve (radarske) tehnologije, ki je še danes v uporabi pri generaciji tako imenovanih 3D merilnikov hitrosti, kakršne na primer uporabljajo v Ljubljani. Tudi tehnologija s cestno zanko je v svetu zelo pogosta.
"Gatso GTC-NID-LTR je bil leta 2012 eden prvih sistemov v Republiki Sloveniji, ki je uporabljal tehnologijo FMCW - frekvenčno moduliranega Dopplerjevega radarja, ki ga danes srečujemo v tako imenovanih 3D Dopplerjevih radarjih."
Urad za meroslovje
Na naše vprašanje, kakšno infrastrukturo potrebujejo merilniki in ali res lahko delujejo le v križiščih s semaforji, kot to trdijo na mariborskem redarstvu, na Uradu odgovarjajo, da lahko oba tipa mariborskih merilnikov delujeta povsem samostojno in sta lahko postavljena kjerkoli na lokalnih ali regionalnih cestah ter avtocestah. Za delovanje potrebujeta le vir energije. Namigovanje, da merilniki delujejo le "v navezi s semaforskimi križišči," torej ne drži.
Kot kažejo tehnične specifikacije takratnih naprav, pa je mogoče take tipe merilnikov povezati s semaforji na način, da bi razpoznavali tudi vožnjo v rdečo luč, a tega v Sloveniji ne izvaja nobeno redarstvo.
Dejanski strošek: 4,5 evra in še največ 100
Kot neutemeljena se je izkazala tudi tretja trditev mariborskih redarjev glede kalibracije in s tem povezanih stroškov. "Če bi imetnik obstoječih meril, ki imajo že izvedeno prvo overitev, želel merila ponovno uporabljati, bi moral samo podati vlogo za redno oziroma izredno overitev ter poravnati upravno takso v višini 4,5 evra. Nato bi s strani Urada RS za meroslovje dogovorili za datum pregleda skladnosti merilnika hitrosti na terenu. Stroški urada bi bili v tem primeru od 60 do 100 evrov (24 evrov na merilo za potrditev skladnosti ter do dve delovni uri za pregled merilnika v vrednosti 36 evrov na uro) ter potni stroški do lokacije, kjer je merilnik."
'Visoki stroški,' o katerih govorijo redarji, pomenijo, da bi lahko z denarjem, ki ga plačajo za en dan najema 'tehnično povsem drugačnega' mobilnega radarja pri Intermaticu, ponovno vrnili v uporabo do sedem lastnih merilnikov.
Seveda bi morale občinske službe po potrebi še namestiti (že kupljene) drogove, vrezati merilne zanke in urediti napeljavo za napajanje, za kar pa se običajno uporabi kar vode ulične razsvetljave.
Povzetek trditev redarjev
"Gre za stacionarne fiksne radarje, ki delujejo v navezavi s semaforskimi križišči"
Ne drži, oziroma odgovor zelo zavaja.
"Vzpostavitev tega sistema je veliko dražja od najema mobilnega radarja."
Že po nekaj dneh najema ne drži.
"Radarje, ki so bili v skladišču že 10 let, bi bilo treba ponovno kalibrirati."
Samo overiti. Cena je v primerjavi z najemanjem smešno nizka.
Radarje imajo po vsem svetu in so namenjeni umiritvi hitrosti prometa, samo Maribor naj bi bil izjema. Najlepše je divjati po mili volji brez kazni in to bi bilo nekaj za Mariborčane. Naivnost so pokazali pri Kanglerju, ko ga je… ...prikaži več dejansko odnesla leva politika pod krinko radarjev, meščani pa nasedli po vsej črti.
Hehe, MB= mariborski butli, a vam je kaj zal za Francekom!??? A vam ne pase vec cefurski sefe!?
Ja postavite radarje v bližini šol in vrtcev ostali je pa samo pljačka naroda.