Zunanji videz koncepta, katerega so mnogi že pred začetkom avtomobilskega salona okronali za zvezdo Frankfurta, je delo mladega hrvaškega avtomobilskega oblikovalca Maria Majdandžića, katerega zamisel označuje linije in tehnologijo BMW-jevih vozil prihodnosti.
G. Majdandžić, nam lahko za začetek zaupate nekaj besed o sebi. Na avtomobilsko dizajnersko sceno ste se s konceptom BMW Vision EfficientDynamics izstrelili kot meteor.
Prihajam iz Hrvaške iz Čepina pri Osijeka. Po končanem služenju vojaškega roka sem se preselil v Nemčijo. Ne z namenom, da študiram, pač pa se zaposlim na gradbišču. Začel sem se učiti nemško in se nepričakovano vpisal na študij dizajna v Stuttgartu. Do sedaj sem naredil več avtomobilov, vendar pa niti eden ni prišel v proizvodnjo. Prišel sem v finale natečaja pri BMW-ju za novo šestico, v finalu je bil tudi moj projekt za BMW X3. BMW Vision EfficientDynamics je pravzaprav prvi avtomobil, ki si ga lahko ogledajo.
|
33-letni Hrvat je oblikoval enega najbolj zanimivih modelov, razstavljenih na avtosalonu v Frankfurtu. © Gregor Prebil |
Kje ste vi črpali ideje za avtomobil, ki smo si ga lahko ogledali v Frankfurtu?
Ideja izhaja iz avtomobilskega športa in formule ena. Izkoristil sem znanje iz formule ena, ki ga imamo v podjetju. Predvsem kar zadeva aerodinamiko, uporabo lahkih materialov, predvsem aluminija in karbona, ter učinkovitost. Avtomobil ima podobna krilca, kot jih vidimo v formuli. Nisem želel ubrati ustaljene prakse pri zagotavljanju aerodinamike, pač pa z ekstremnimi idejami ustvaril nekaj edinstvenega, ki pa še vedno odseva prepoznavne BMW-jeve linije. Če bi lahko kaj izpostavil, so to zadnji žarometi, ki imajo hkrati funkcijo spojlerja, tako imenovana netopirjeva vrata, futuristično notranjost, narejeno po vzoru na zunanjost, pnevmatike z nizkim kotalnim uporom ...
Zakaj je avtomobil tako poseben z vidika novih tehnologij?
Avto je podkrepljen s hibridno tehnologijo. To pomeni, da je pogon sestavljen iz 1,5-litrskega trivaljnega turbodizelskega motorja, umeščenega za sedeži, ki razvije 163 konjskih moči in ima 290 NM najvišjega navora. Pomagata mu dva elektromotorja. Eden poganja prednji, drugi zadnji par koles. Prvi razvije moč od 34 do 51 konjev, drugi pa od 80 do 140. Skupaj gledano torej hibridni pogonski sklop razvije 356 KM in kar 800 NM navora. Z drugimi besedami, superšportni avtomobil, težak skoraj 1400 kilogramov, z mesta do 100 km/h pospeši v vsega 4,8 sekunde, njegova končna hitrost je omejena na 250 km/h, na drugi strani pa v povprečju porabi zgolj 3,8 litra goriva in v zrak izpusti 99 g CO2/km. Avtomobil lahko deluje izključno kot dizelski ali električni motor, ali pa kombinacija enega in drugega.
Omenili ste elektromotor. Kaj pa baterije?
Avtonomija dizelskega motorja je 645 kilometrov, baterij pa 50 kilometrov. V avtomobil so umeščene sredinsko in so litijionske. Tehtajo 85 kilogramov in se polnijo tekom regenerativnega zaviranja ali pa z uporabo navadne vtičnice. Avtomobil je opremljen tudi z energy-saving komponento. Gre za termoelektrični generator, ki proizvaja dodatno električno energijo, s pomočjo katere deluje klimatska naprava in še nekateri drugi sistemi.
Downsaizing je postal v avtomobilski industriji zelo popularen. Kdaj bi lahko podoben motor videli v serijskem avtomobilu?
Zagotovo bomo zmanjšali število cilindrov, vendar pa ne vsi. Le tisti, ki bodo imeli smisel. Motor bomo kmalu videli tudi v serijski različici. Kdaj? Pustimo se presenetiti.
Kateri sistemi oziroma ideje iz vašega avtomobila se bodo pojavile v serijskih avtomobilih?
Nekatere komponente so že v serijskih avtomobilih, kot so prezračevalne lopute. Prepričan sem, da bomo videli tudi nekatere oblikovalske rešitve v nekaterih modelih, na žalost pa ne kompletnega modela.
V katerih modelih?
To zaenkrat ne smemo povedati (smeh).
|
Mario Majdandžić je dokaz, da se z vztrajnostjo in trdim delom da uspeti v avtomobilski industriji. © Gregor Prebil |
Koliko lahko dizajn v povprečju zniža porabo goriva?
Z novimi tehnologijami, ki jih uporabljamo pri oblikovanju, poskušamo predvsem zmanjšati število delov in s tem težo avtomobila. Tudi moj koncept ima nekaj rešitev, kjer smo dele združili med seboj v celoto in tako privarčevali na teži. Hkrati sem vzel ideje iz formule in zmanjšal upor zraka in s tem privarčeval na gorivu.
V Frankfurtu se je odvila prava mala električna vojna med proizvajalci avtomobilov. Zaenkrat je avtonomija električnih vozil še vedno majhna. Bo po vašem mnenju zmagovalec tisti, ki bo znal prvi narediti baterijo za daljši doseg?
To za zdaj ni mogoče. Kaj bo prinesel čas, pa bomo videli.
Poznate kakšnega slovenskega oblikovalca?
Seveda. Pri Volkswagnu sem sodeloval z Robertom Lešnikom, ki mu zdaj pri Mercedesu ne gre slabo.
Kateri avtomobil, razstavljen v Frankfurtu, bi najraje videli v svoji garaži?
Mislim, da veste odgovor (smeh). Sicer pa imam v garaži dve kolesi, obe sta polomljeni. Nimam avtomobila. V Münchnu ga ne potrebujem, saj je javni prevoz dobro organiziran.
