Lastniki zemljišč so dolžni skrbeti za vegetacijo na način, da omogoča zadostno preglednost za udeležence v prometu, opozarja Agencija za varnost prometa.
Preveč bujna vegetacija ob cesti ni le moteča, pač pa tudi nevarna, saj mnogokrat ne zagotavlja minimalnega polja vidljivosti za udeležence v prometu. Na agenciji zato pozivajo lastnike zemljišč k ustreznemu vzdrževanju in obrezu vegetacije.
V varovalnem pasu veljajo omejitve
Predvsem poleti lahko razraščenost vegetacije, od živih mej in rož na domačem dvorišču do koruze na njivi vpliva na preglednost cestišča in s tem na varen potek prometa.
Zakon o cestah za takšne primere zagotavlja varovalni pas ob cesti, pri katerem veljajo različne širine glede na kategorijo cest. Znotraj pasu ni dovoljen poseg v prostor oziroma zanj veljajo omejitve, ki jih lahko za nedržavne ceste dodatno določajo občinski odloki.
Na koncu vas lahko čaka kazen 500 evrov, če ste fizična oseba in 2.000 evrov, če ste pravna oseba, opozarja agencija. Sicer pa preglednost cest in upoštevanje predpisov nadzirajo tudi inšpektorji po uradni dolžnosti.
V območju križišč zasaditev vegetacije ni dovoljena
Podobno velja tudi pri križiščih, kjer je še bolj pomembno, da vegetacija ne ogroža normalne preglednosti, ne zakriva oznak, semaforjev, znakov, skratka vse prometne signalizacije. Zato v območju križišč Zakon o cestah ne dovoljuje nikakršne zasaditve vegetacije. Posebnosti glede zasaditve veljajo tudi za železniške prehode.
Zakon določa tudi obveznosti obreza vegetacije vzdrževalcu cest, če se ta nahaja v območju ceste. Skladno s pogodbo o vzdrževanju mora vegetacijo urejati vzdrževalec državnih cest.
Kaj pa če sami opazite, da prebujna vegetacija ovira preglednost med vožnjo? Na agenciji pravijo, da lahko to sami prijavite inšpektoratu, vzdrževalcu ceste, upravljalcu državnih cest ali drugemu organu, ki prijavo odstopi v obravnavo pristojnemu organu.
Inšpektorica za ceste Natalija Duračak Bitenc sicer pravi, da je stanje ob cestah precej kritično, saj je razraščene vegetacije v varovalnih pasovih državne ceste vse več. Lastniki zemljišč pa namesto da bi sami skrbeli za obrez pogosto čakajo, da bo to storil nekdo drug. Najbolj kritično je v območjih gozdov, kjer se poškodovana drevesa naslanjajo ena na drugo, namesto da bi lastniki gozdov poškodovana drevesa iz varovalnih pasov odstranili.
"Večkrat se srečujemo tudi s pretirano željo po namestitvi preglednostnih ogledal. Te sicer namešča država – vendar le tam, kjer recimo ovire za preglednost ni mogoče odstraniti. Zagotovo pa recimo živa meja ali nasad rož ne sodita med slednje," opozarja inšpektorica za ceste.
Inšpektorica še dodaja, da morda kazni niso tako visoke in da marsikateri lastnik niti ne računa na možnost nadzora. A streznitev bi lahko prišla, ko se vključijo zavarovalnice z regresnim zahtevkom v primeru nesreče, na katero bi lahko vplivala nepreglednost ceste ob neki parceli. Takšen zahtevek za lastnika parcele pa se lahko meri v tisočih evrov.
Na agenciji apelirajo na vse lastnike zemljišč ob cestah in križiščih, da po svojih najboljših močeh redno skrbijo za urejeno in vzdrževano vegetacijo, ki ne zmanjšuje vidljivosti ali celo ovira prevoznosti, in s tem prispevajo k bolj varnim cestam in boljši prometni varnosti.
Sosed, ki ima bajto zraven našega bloka in 2 m visoko živo zeleno ograjo je kar fajn plačal globo. Tako, da se s tem ni šaliti.
Ojoj...AVP ..birokratska zalega. Odkar je bil njihov direktor Velov pijan jim nihče več ne zaupa .
Kakšne možnosti pa so, če je lastnik zemljišča invalid ali starostnik in nima sorodnikov, ki bi lahko poskrbeli za vegetacijo?