Ni skrivnost, da javni potniški promet z avtobusi kljub drugačnim pričakovanjem iz aktualnega akcijskega načrta stagnirajo oziroma zaostajajo za pričakovanji glede števila prevoženih potnikov. Na drugi strani se Ljubljana utaplja v osebnih avtomobilih, ki povzročajo cestne zamaške, čeprav dolgoročni cilj predvideva, da bi v mestu le 30 odstotkov poti opravili z avti, vse ostale pa s kombinacijo javnega prometa, kolesarjenja in pešpoti.
Nedavno je precej zanimanja poželo magistrsko delo raziskovalca na Urbanističnem inštitutu Simona Koblerja s konkretnimi predlogi po alternativnih omrežij javnega potniškega omrežja v Ljubljani in njeni okolici. Avtor je v svojem delu podal številne predloge, kako bi javni potniški promet dnevnih vozačev iz okolice Ljubljane in samih Ljubljančanov ob minimalnih prilagoditvah naredili precej prijaznejšega in predvsem resnično alternativnega vožnji z avtomobili.
Kobler med drugim opozarja na nerazumno neusklajenost med posameznimi ponudniki javnega prometa (železnica, obmestni avtobusi, mestni avtobusi) tako glede postajališč kot voznih redov. Tako številnim koristnikom javnega prevoza, ki imajo službo bolj na obrobju Ljubljane, ne preostane drugega kot pot z enim ponudnikom do središča, nato pa z drugim ponovno prebijanje na obrobje.
Kobler je kritičen tudi do tega, da številne proge LPP potekajo skozi središče Ljubljane, za kar potrebujejo veliko časa, čeprav to po njegovem ne bi bilo potrebno. Namesto tega predlaga poudarek na pogostih in hitrih krožnih povezavah z manj postajami, ki bi potekale okoli mestnega središča in bi povezovale večje gospodarske oziroma poslovne centre. Kobler priznava, da bi s tem več ljudi moralo prestopati, a bi zaradi visoke frekvence obratovanja takšnih hitrih povezav vseeno prej prišli na cilj in bili bolj fleksibilni.
Eden bistvenih ukrepov po mnenju Koblerja poleg veliko tesnejše in usklajene integracije različnih ponudnikov javnega prevoza je tudi širitev omrežja rumenih pasov še na drugih vpadnicah.
Spremembe bodo, a revolucije ne pričakujte
Na Mestni občini Ljubljani so seznanjeni s predlogi Koblerja in pozdravljajo takšno "aktivno sodelovanje pri iskanju ustreznejših rešitev." Kot dodajajo, se marsikateri predlog ujema s tistimi, ki jih že sami zasledujejo v Celostni prometni strategiji. Ob tem pa na MOL opozarjajo na določene omejitve, ki onemogočajo hitro uvajanje sprememb, kot je širjenje rumenih pasov. Ob tem navajajo nujne spremembe prometnega režima in prilagoditve v okolici.
"Vendar pa je treba upoštevati, da na vseh vpadnicah za zdaj ni mogoče uvesti rumenih pasov, saj bi to zahtevalo določene spremembe prometnega režima in prilagoditve v okolici, česar pa ne moremo uvesti v kratkem času. Prav tako doslej na drugih vpadnicah, kjer ni rumenih pasov, ne beležimo posebnih zamud avtobusov LPP, zato zaris rumenih pasov drugje za zdaj ni prioriteta."
Na MOL glede na predlog po spremembi zemljevida LPP prog, ki v osnovi izhaja še iz časov, ko sta po prestolnici vozili tramvaj in trolejbusi, pravijo, da obstoječe linije "že danes sledijo potniškim tokovom in geografski umestitvi samega mesta."
"Menimo, da je obstoječi potek linij optimalen, pri čemer je potrebno povišati potovalne hitrosti z uvedbo rumenih pasov na vseh vpadnicah, ko bodo za ta poseg zagotovljeni vsi potrebni pogoji. Velikih sprememb pri poteku linij v kratkem ni realno pričakovati, razen preusmeritve določenih linij na notranji obroč ter s tem zmanjšanje števila odhodov po Slovenski cesti."
Izpostavljajo, da trenutno 60 odstotkom ljudi ni potrebno prestopati, ostalim pa, da čakajo na nov avtobus v povprečju manj kot 5 minut. "Obenem pa imamo že danes uvedene tangencialne linije mimo mestnega središča, tam, kjer prometna infrastruktura to omogoča. Navajajo liniji med Kosezami, Šiško, Bežigradom in Fužinami ter Bežigradom, Šiško in Centrom po Večni poti.
Očitno bo ena največjih sprememb, ki se v prihodnje obetajo pri linijah LPP, zgolj preusmeritev določenih linij na notranji obroč ter s tem zmanjšanje števila odhodov po Slovenski cesti. Tako naj bi določene linije s Slovenske preusmerili na notranji obroč (Tivolska - Aškerčeva - Roška), medtem ko bi ena linija povezovala Slovensko z notranjim obročem.
"S tem načrtujemo tudi skrajševanje teh linij oziroma njihovo razpolovitev," pravijo na MOL in posebej omenjajo še linijo 3, ki danes poteka od Šiške do Rudnika. Po preusmeritvi linije na notranji obroč pa bo linija obratovala od Rudnika do notranjega obroča, zakrožila po notranjem obroču in se vračala na Rudnik.
Letos sicer teh sprememb očitno še ne bo, bodo pa v 2018 izvajali gradnjo P+R parkirišča v Stanežičah in Črnučah ter povezavo z novima linijama.
"Poleg navedenega se izvajajo aktivnosti za nakup električnih avtobusov in vzpostavitev nove linije z električnimi avtobusi."
dezurni@zurnal24.si
Za gospode je tramvaj, za proletariat pa avtobusi. Zato so komunisti ukinili tramvaj in celo ves javni prevoz na elektriko. Mislim, da kaj podobnega ni uspelo v nobenem mestu na svetu.
Cena vožnje je vsaj za polovico previsoka. Vozniki se pogosto vedejo, kot da imajo v vozilu krompir, ne ljudi, sunkovito zavirajo in pospešujejo. Proge vedno peljejo skozi mesto. Zakaj ne gre kakšna direktno recimo iz Bežigrada v Šiško in podobno?
Ljudje se radi odločajo za tisto, kar je hitreje in enako drago ali celo ceneje. Vsi ostali ukrepi so brezveze. Da bi mestni promet temu zadostil, bi moral tu in tam biti v drugem nivoju kot je sedaj cesta torej… ...prikaži več nad njo ali pod njo. Tak sistem pa ni po ceni, da do njega prideš nikakor ni primerljiv z risanjem nekih črt po obstoječi infrastrukturi. Ampak kjer ga imajo, se množično uporablja.