Julij Cezar, eden največjih vojskovodij v zgodovini in rimski diktator, je bil znan po svojih
kompleksih zaradi izgube las. Zato je na glavi pogosto nosil lovorjev venec, ki tako ni bil le
znamenje slave, temveč je nadomeščal lasuljo.
Arheološko vedo pa je nedavno navdušila najdba z dna reke Rhone pri mestu Arles. Tam so našli
marmornat kip v naravni velikosti, ki po vsej verjetnosti upodablja Cezarja in je moral biti
narejen okoli leta 49 pr. Kr., torej še za časa njegovega življenja. Njegova posebnost so izjemni
detajli, saj se vidijo gubice, ki jih je takrat 51-letni vojskovodja dobil med svojimi napornimi
pohodi in vojnami po Galiji. Na kipu je jasno vidna tudi napredujoča plešavost, zaradi katere so ga
njegovi sovražniki zasmehovali in Cezarju tako povzročali velike komplekse.
Najstarejša upodobitev?
Francoski arheologi trdijo, da gre pravzaprav za edino upodobitev kasnejšega diktatorja za
časa njegovega življenja poleg Turinske maske, ki je nastala tik pred ali takoj po njegovi smrti.
Ostali znani Cezarjevi kipi so nastali po njegovi smrti.
Uganka ostaja le še vprašanje, zakaj je kip končal v reki. Mesto Arles je bilo v takratnih
časih poimenovano "mali Rim v Galiji", po atentatu na Cezarja v senatu leta 44 pr. Kr. pa so za
njegove podpornike nastopili težki časi, zato so se kipa najverjetneje znebili. Kip so našli že
oktobra lani, vendar niso obvestili javnosti, da ne bi privabili nepooblaščenih lovcev na starine.
Poleg njega so našli še 1,80 metra velik marmornat kip boga Neptuna iz tretjega stoletja ter dva
manjša bronasta kipca.
115
ogledov
Plešasti Cezar z dna reke
Francoski arheologi so našli doprsni kip Julija Cezarja, ki naj bi bil ena njegovih najstarejših upodobitev in Cezarja prikazuje takšnega, kot je bil – plešastega.