V Šaleški dolini vre. Župana in svetniki občin Velenje in Šoštanj terjajo odgovore in izražajo nezadovoljstvo s predlaganimi rešitvami. Od vlade, SDH in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) zahtevajo, da javno predstavijo vse dokumente, ki dokazujejo, da bi Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj (Teš) obstoj v skupini HSE pahnil v stečaj, ter dokumente, ki dokazujejo, da se v primeru njune izločitve iz skupine HSE to ne more zgoditi.
Pozivajo k sprejetju dveh ključnih zakonov
Župana Peter Dermol in Boris Goličnik interventnega zakona, ki ga je napovedal minister Bojan Kumer, ne podpirata. Zaskrbljenost glede zakona so izrazili tudi svetniki obeh občin. Skrbi jih učinkovitosti interventnega zakona pri zagotavljanju izvedbe pravičnega prehoda v procesu prestrukturiranja regije, socialne varnosti ter nemoteni oskrbi s toplotno energijo do uvedbe nadomestnih virov.
V Šaleški dolini od vlade zahtevajo zagotovila o spoštovanju strategije za izstop iz premoga, kritični pa so bili tudi do tega, da še vedno nista bila predstavljena osnutka zakonov o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika. Oba sta nujna, da se vsi potrebni koraki pravičnega prehoda sploh lahko izvedejo.
Viri ogrevanja doline so že znani
Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je bila sprejeta že leta 2020 in leto kasneje še dopolnjena, določa celovito družbeno-socialno in gospodarsko prestrukturiranje prizadetih regij, identificira vire financiranja in zapiranja premogovnika in obravnavo vplivov na zaposlene in okolje.
Del strategije je tudi prestrukturiranje energetike, natančneje trajnostna preobrazba daljinskega ogrevanja ter energetike in energetskih lokacij. Kot najbolj verjetna trajnejša rešitev so OVE. Torej elektrika in toplota iz sončne, vetrne in vodne energije, vodika. Skratka možne rešitve, kako preiti iz premoga na obnovljive vire so znane, omenja se namreč plavajočo sončno elektrarno, toplotno črpalko, kogeneracije na lesno biomaso, napredne vodikove tehnologije.
A očitno se nobena od navedenih rešitev ne bo izvedla, dokler ne bosta sprejeta prej omenjena zakona. Odgovorni jih sprejemajo še približno štiri leta. Po napovedih takratnega ministrstva za infrastrukturo iz novembra 2022 naj bi bil zakon o zaprtju rudnika sprejet že v prvi polovici leta 2023. Potem naj bi sledilo sprejetje zakona o prestrukturiranju. Nič od tega se ni zgodilo.
Osnutek zakona o zapiranju rudnika je v meresorskem usklajevanju
Na potezi sta torej minister Jože Novak, pod čigar pristojnostjo je ministrstvo za naravne vire in prostor in minister Aleksander Jevšek, ki vodi ministrstvo za kohezijo in razvoj regij. Ali bosta zaradi razmer, v katerih se je očitno znašel TEŠ, pospešila postopke?
Na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) so za Žurnal24 povedali, da so delovni osnutek zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje pripravili že pred časom. Zdaj je v pregledu več ministrstev oziroma v medresorskem usklajevanju.
Sočasno v Premogovniku Velenje posodabljajo program zapiranja, ta pa bo tudi izhodišče za pripravo končnega predloga zakona o postopnem zapiranju PV. "Prilagojeno delovanje PV bo sinhronizirano s predvidenim prestrukturiranjem TEŠ. MNVP bo z vodstvom PV, TEŠ in HSE v nadaljevanju dokončal pripravo programa postopnega zapiranja PV in vseh pogojev za varno zapiranje oziroma omejeno delovanje," še pravijo na ministrstvu, ne povedo pa, kdaj naj bi se vsi navedeni postopki in usklajevanja končali.
Osnutek o prestrukturiranju bo na mizi sredi decembra
Z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pa so nam sporočili, da priprave zakona o prestrukturiranju Savinjsko – šaleške (Saša) premogovne regije poteka nemoteno. Osnutek predloga zakona z vsemi obveznimi sestavinami, skladno s pravili izvedbe zakonodajnega postopka in priprave gradiv vlade s predlogom za sprejem zakona bo pripravljen do konca tega leta, predvidoma bo na mizi vlade 10. decembra.
Ob tem pa minister Jevšek poudarja, da "se je prestrukturiranje Šaleške regije že začelo in se ne bo začelo šele z zakonom o prestrukturiranju, ki ga pripravljajo."
Prestrukturiranje poteka, na voljo skoraj 180 milijonov evrov
V okviru Evropske kohezijske politike obdobja 2021-2027 namreč deluje tudi Sklad za pravični prehod (SPP), ki je nov sklad kohezijske politike. Namenjen je regijam, prebivalcem, gospodarstvu, ki so prizadeti zaradi zelenega prehoda iz premogovništva. Za Saša regijo je namenjenih 173,86 milijona evrov. V okviru SPP so že objavili javne razpise za občine in podjetja, in sicer v skupni vrednosti dobrih 80 milijonov evrov. V pripravi pa so novi javni razpisi v skupni vrednosti približno 100 milijonov evrov, od tega 22 milijonov za preobrazbo daljinskega sistema ogrevanja, 1,8 milijona evrov za zaposlene v premogovništvu in 47 milijonov evrov za projekte HSE na območju sedanje TEŠ.
Za naložbe bo skrbela nova družba HSE
Kot je v izjavi za medije povedal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj, bo HSE v Šaleški dolini čez približno dva tedna ustanovil družbo HSE Saša, ki bo skrbela za vse naložbe holdinga v Šaleški dolini, med drugim za načrtovano postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru in morebitni postavitvi toplotne črpalke za ogrevanje doline.
Nekatere stvari so za državo strateške in niso vedno povsem ekonomske smiselne. So pa nujne, če želi biti država resnično samostojna in pripravljena na črne scenarije. Vojska, policija, oskrba s hrano, infrastruktura za logistiko, oskrba z energijo ... Objekt stoji,… ...prikaži več podirati ga nima smisla, mogoče pa nima smisla, da trenutno deluje 365 dni na leto, oziroma verjetno nima smisla, da deluje, dokler evropski elektroenergetski sistem deluje. Kdove, če bo tako tudi jutri.
Ena od rešitev je bila tudi sosežig odpadkov. Ampak seveda z odpadki lahko biznisira le Janković in on ne bo dovolil, da se kje drugje postavi velika sežigalnica. Drugi morajo plačevati njemu, ne bo on plačeval Šoštanju, da se znebi… ...prikaži več odpadkov 58 občin, ki jih veselo kopiči na Barju.