Na izredni seji državnega zbora (DZ) so poslanci pretresali protikrizne ukrepe vlade. V koaliciji medtem bodisi dvomijo v dobronamernost SDS pri pripravi predlogov bodisi opozarjajo na njihovo javnofinančno nevzdržnost.
Andrej Vizjak (SDS) je poudaril, da je njegova stranka tretji paket ukrepov predložila zato, ker ne želi zgolj kritizirati, ampak se je z jasnimi predlogi pridružila celi vrsti deležnikov, ki se odzivajo na politiko vlade. V odzivu na očitke vlade, da SDS ni pripravila izračunov javnofinančnih posledic predlogov, je zagotovil, da je finančni izračun ukrepov narejen. Vizjak je vladi priznal koristnost nekaterih protikriznih ukrepov, a bi morali biti po njegovem le dodatek k nujno potrebnim ukrepom za povečanje gospodarske konkurenčnosti in dejavnosti. Nasprotno pa se javni dolg po njegovem hitro povečuje, vlada pa je s tem nekorektna do prihodnjih generacij.
Bogdan Čepič je v imenu poslanske skupine SD zavrnil očitke o pasivnosti vlade. Obenem je dejal, da bi nekateri predlogi SDS le še poslabšali trenutni javnofinančni položaj. Lojze Posedel (Zares) pa meni, da bi opozicija lahko predloge preprosto poslala vladi, ne pa da se o njih na dolgo razpravlja v DZ.
Posedel sicer sumi, da niti SDS sama ne verjame v te ukrepe, saj bi jih drugače sprejeli v prejšnjem mandatu. Ravno iz tega razloga v Zaresu ne verjamejo povsem v dobronamernost SDS.
Podobno v iskrenost predlogov SDS v imenu poslanske skupine LDS dvomi tudi Borut Sajovic.
Anton Urh (DeSUS) poudarja, da je aktivnost opozicije dobrodošla, a obenem izrazil prepričanje, da vladajoča koalicija deluje v danem okviru zelo uspešno.
Radovan Žerjav (SLS) je poudaril, da je treba vse predloge protikriznih ukrepov razumeti dobronamerno, ne glede na to, od kod prihajajo.
Bogdan Barovič (SNS) predlagane ukrepe SDS jemlje kot dobronamerne, a hkrati upošteva odgovornost vlade, ki pa pripravlja svojo strategijo. Obenem meni, da je vlada mogoče nekatere predloge največje opozicijske stranke prehitro zavrgla.
